Življenje v Posavju se je že od nekdaj dogajalo med reko, gradovi in vinogradi, zato so se zdaj v tem delu naše dežele odločili, da naravno in kulturno dediščino regije povežejo v zgodbo, ki so ji nadeli ime Od ribiča do graščaka. Veliko ima ponuditi Posavje, a mnogo potencialov je še premalo izkoriščenih.
Jure Grubar, direktor in enolog KZ Krško
Priložnost je nov projekt, katerega cilj je med drugim vzpostaviti dva centra za obiskovalce; enega v Lutrovi kleti na gradu Sevnica, drugega v Kleti Krško, ki se imenuje Vinsko-gastronomski center Turn. In prav ta center v prostorih Kleti Krško, pod oboki katere je navdih za svoje verze črpal tudi
France Prešeren, so v torek odprli za javnost.
Vino z zgodbo
Vsako vino ima svojo zgodbo, tudi tisto, ki zori v sodobni in avtentični grajski kleti, kjer ga z veliko skrbnostjo negujejo kletarji Kmečke zadruge Krško. »Ta objekt je spadal k Šrajbarskemu turnu, gradu v neposredni bližini, in je bil njegovo gospodarsko poslopje. Klet, ki je nastala leta 1770, je nadzemna, plasti žita, ki so ga hranili v zgornjem nadstropju, pa so bile dobra izolacija za vino, ki je bilo v sodih spodaj. Skozi stoletja in desetletja so se menjali lastniki, največji pečat pa je pustil grof
Auersperg.
1,3 milijona litrov ga pridelajo v kleti Kmečke zadruge Krško.
Tako se je v Kleti Krško nabrala prava zakladnica zgodb, mitov in legend, ki so brbotali pod tančico preteklosti in potrpežljivo čakali, da jih preoblečemo v vinske zgodbe. In to smo zdaj storili prek nove blagovne znamke Turn. Vsako vino ima svojo zgodbo, na vsaki steklenici je prikazana tudi zgodba o ljudeh. Je zgodba o Prešernu, ki je v svojih časih večkrat obiskal te vinske oboke in opeval to vino kot eno izmed najboljših. In je zgodba o izgubljeni ljubezni, o grofu Auerspergu ter o prašiču krškopoljcu, ki so ga morali nekoč celo skrivati,« je delček preteklosti odkrila
Katarina Simončič, vodja marketinga v KZ Krško in koordinatorka projekta Od ribiča do graščaka.
Pije se manj, a dobro
»Z odprtjem Vinsko-gastronomskega centra Turn slavimo novo rojstvo kleti. Ekipa z vizijo in elanom se spogleduje s prihodnostjo in pristnostjo, ponosni smo na našo novo blagovno znamko Turn, s katero bomo označevali vsa vina iz naše kleti,« je bil ob odprtju zadovoljen
Jure Grubar, direktor in enolog KZ Krško. Sicer pa ima KZ Krško po besedah njenega predsednika
Jožeta Božiča 240 kooperantov, 160 jih ima pogodbo za oddajo grozdja.
Potrošnja vina je v zadnjih letih padla, kultura pitja pa se je dvignila; ljudje pijejo manj, a dobro.
Letno ga odkupijo 1500 ton, so bila leta, ko so ga tudi več, celo 2000 ton, v njihovi kleti pa letno pridelajo od milijona do 1,3 milijona litrov vina, od tega 800 do 900.000 litrov cvička, kar pomeni, da je Klet Krško največja cvičkova klet na Dolenskem, v Sloveniji, torej tudi na svetu! »Lansko leto smo sklenili s pozitivnimi indeksi, ti so se nadaljevali tudi v začetku letošnjega leta, spomladi, ko je koronavirus ustavil svet, pa je prodaja padla za 40 odstotkov in več. A v maju smo že zaživeli in dosegli lanski indeks, pravzaprav smo ga že nekoliko presegli,« je optimističen Grubar, ki se še kako zaveda dejstva, da je potrošnja vina v zadnjih letih padla, kultura pitja se je namreč dvignila, saj ljudje pijejo manj, a dobro.
Znano je, da je France Prešeren cenil vino iz Leskovca, torej iz današnje Kleti Krško, ki je zorelo v vinski kleti njegovega prijatelja Anastazija Grüna. Ko se jima je pridružil še Andrej Smole, so omamljeni od čarov vina skovali marsikateri stih.
Temu sledijo tudi v krški kleti, hkrati pa se ozirajo po drugih trgih. Nekaj dolenjskega posebneža, cvička, izvozijo v Evropo, nekaj v Kanado, dogovarjajo se celo z Azijo. »Počasi se svet odpira,« sklene Grubar. Sicer pa jim bo novega zagona dala tudi usmeritev v turizem, in kamenček v ta mozaik bo prispeval tudi nov vinsko-gastronomski center. Ob odprtju so organizatorji ponudili delček zgodb skozi nastop grofa Auersperga, njegove boljše polovice Marije Rozalije, ribiča in Franceta Prešerna, za kulinarično razvajanje pa je poskrbel
Damjan Wallner, šef kuhinje v Austria Trend Hotelu v Ljubljani.
