Ko je piranski ribič novembrskega jutra leta 2012 v svoji mreži opazil nenavadno ribo, najbrž sploh ni slutil, da drži v rokah eno najbolj strupenih bitij, kar jih lahko konča na krožniku. Toda prav to se je zgodilo.
Zgodba, ki se je takrat začela v Piranu, dobiva danes v Jadranskem morju novo nadaljevanje. V bližini Splita so 13. marca ujeli podobno srebrnoprogo napihovalko (Lagocephalus sceleratus), eno najbolj nevarnih rib, ki se širijo po Sredozemlju. Njen strup lahko po zaužitju povzroči paralizo dihalnih organov in smrt.
Strokovnjaki opozarjajo, da se takšne ribe pojavljajo vse pogosteje tudi v Jadranu ter da jih lahko pričakujemo tudi pri nas vse več. Če je bila piranska napihovalka izpred let izjema v sredozemski favni, je današnja zgodba iz Splita precej bolj skrb vzbujajoča. Ta vrsta izvira iz tropskih delov Indijskega in Tihega oceana. V Sredozemlje je prišla skozi Sueški prekop in se v zadnjih letih širi proti severu. Poleg izjemno močnega strupa ima tudi zelo močne čeljusti z ostrimi zobmi, ki lahko poškodujejo ribiške mreže ali ribiško opremo.
Njen prihod je povezan s temperaturo morja.
Ulov, ki je dvignil obrvi
Tistega jutra pred 14 leti je piranski ribič Steljo Bonifacio svoj nenavadni ulov odnesel v piranski akvarij. Njegov takratni oskrbnik Valter Žiža je takoj posumil, da ne gre za običajno ribo našega morja. Poklical je raziskovalce z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo. Lovrenc Lipej in Borut Mavrič sta se odzvala takoj. Ko sta si ribo ogledala, je postalo jasno, da gre za napihovalko (Sphoeroides pachygaster). »Čakali smo jo že kakih deset let. Zdaj je tu, njen prihod pa je povezan s temperaturo morja,« je takrat povedal Lipej.
Lovrenc Lipej, raziskovalec z Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo: »Čakali smo jo že kakih deset let. Zdaj je tu.«
Najseverneje so jo pred tem našli leta 2002 pri Pulju. Piranski primerek je zato tistega leta 2012 pomenil nov mejnik oziroma najsevernejši dokaz pojavljanja te vrste.
Razlog za takšne pojave je po mnenju znanstvenikov razmeroma jasen. Morje se segreva. »Temperature so vse višje, zato se številne vrste pomikajo proti severu. Morje se spreminja,« je pojasnil Lipej.
Jadran se tropikalizira
Znanstveniki pojav takšnih vrst opisujejo s pojmom tropikalizacija morja. Gre za proces, pri katerem zaradi segrevanja voda v Sredozemlje prihajajo vrste iz tropskih morij. V Jadranu so v zadnjih letih opazili več novih vrst, med njimi tudi rdečemorsko plamenko (Pterois miles), prav tako strupeno ribo. Takšne spremembe postopoma spreminjajo sestavo morskih vrst, vplivajo na ravnovesje ekosistema in ogrožajo ljudi.
Napihovalka, ki so jo ujeli pri Piranu, na presenečenje mnogih ni tujerodna vrsta. Prav nasprotno. Zanimivo je namreč, da so jo očitno poznali že Rimljani. Njena podoba je namreč upodobljena na nekaterih starih mozaikih v rimskih vilah, ki so jih odkrili arheologi tudi na območju severnega Jadrana. To pomeni, da je napihovalka verjetno živela tu že v antiki. Možno je, da se pojavlja v ciklusih in se zdaj preprosto vrača.
Dr. Lovrenc Lipej, dr. Borut Mavrič in Valter Žiža med prepoznavanjem nevarnega prebivalca morja.
Napihovalke so lahko izjemno nevarne. Ko so prestrašene, se napihnejo kot žoga, po čemer so tudi dobile ime. Vendar je njihova prava nevarnost skrita v notranjosti. Njihovi organi, predvsem jetra, spolne žleze in koža vsebujejo tetrodotoksin, enega najmočnejših naravnih nevrotoksinov.
Ta strup blokira živčne signale in paralizira mišice. Pri človeku lahko po zaužitju pride do hitre paralize dihalnih organov, kar lahko povzroči smrt. Pravega protistrupa ni. Zato strokovnjaki vedno znova opozarjajo: »Ne jejmo tistega, česar ne poznamo.«
Valter Žiža: »Primerek je dokaz za pojavljanje te vrste v najbolj severnem delu Jadrana.«
