Türk: Zdaj lahko manjšina vsili stališče večini

LJUBLJANA – »Zagotovil, da bo kandidat za mandatarja sestavil vlado, nimam, imam pa dobrega kandidata,« je trenutno stanje komentiral Danilo Türk na RTV. »Manjšinskima poslancema se ne sme pripisovati odgovornosti za to, ali bo nekemu kandidatu uspelo ali ne.« Možnost, da kandidira na jesenskih predsedniških volitvah, pušča odprto. Resnega razmisleka o tem pa še ni bilo, saj še ni imel časa.

»Za nenavadno visoko in zanimivo zmago Zorana Jankovića ni krivo nobeno omrežje, ampak pripravljenost za odprtost in želja po nečem novem,« pravi Türk in kot primer navaja Maribor, kjer je zmagal nekdanji ljubljanski župan.

Tehtal je med dvema

»Zmagala je stranka, ki je bila ustanovljena sedem tednov pred volitvami. Zmagal je kandidat, ki je gospodarstvenik.« Verjame, da je Jankovićeva zmaga na volitvah pomembno sporočilo.

Pravi, da je tehtal med dvema izbirama, in če ta odločitev ne bo prava, bo treba iti naprej. Predsednik države ne želi komentirati tega, ali bi kot mandatarja predlagal Janeza Janšo. »Razočaran sem nad Virantom, resno sem mislil, da se je treba pogajati zelo prepričljivo. Dobro se vidi, ali se stranka pogaja z namenom skleniti sporazum ali tehtati obe možnosti. Treba se je pogajati z namenom, da se doseže sporazum.«

»Upam, da bo v parlamentu dovolj modrosti, da ne bo ponovno prišlo do predčasnih volitev.«

Kaj veleposlanik sme in česa ne

S tem, ko je opozarjal na neprimerne izjave Josepha A. Mussomelija, je želel poudariti, da veleposlaniki ne smejo dajati izjav v času volitev in sestavljanja koalicij. »Vsi veleposlaniki vedo, na kaj je treba paziti po volitvah.«

Besede Janeza Stanovnika so imele po njegovem mnenju neke posledice. »Bil sem presenečen nad čustveno izpovedjo. Treba je razumeti čustveni naboj prireditve.«

Za grožnje krive razmere v državi

Do teorij zarot, groženj prihaja zaradi težkih razmer v Sloveniji. »Sovražni govor je treba zavračati in omejevati.« Volitve po njegovem mnenju razlik niso povečale. »Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi razlike izpuhtele.« Korak bliže temu pa je iskanje skupnih točk in skupnega jezika. Skupaj bo treba stopiti pri reformah. Skupne točke je treba iskati tam, kjer jih moramo najti, in ne pri ideoloških temah. 

Teorije o političnih ozadjih in tako imenovanih botrov v Sloveniji po njegovem mnenju ni. »S tem se močno pretirava.« V Sloveniji preveč velja prepričanje, da nekdo stoji za nekom, »to je neka stalinistična logika.« Razloge za poraz se vedno lahko išče v nekih zarotah, ampak te analize po njegovem niso realne. Neformalne družbe pa v vsaki družbi gotovo obstajajo.

Stanje v državnem zboru ga zabava

V državnem zboru so novi ljudje, zadovoljen je, da v njem sedi velika večina žensk. Predsednik je radoveden, kako bo deloval. Primer izvolitve predsednika državnega zbora je pokazal, da novi poslanci delajo tudi napake. Potrditev interventnega zakona pa je pokazala, da je mogoče tudi doseči dogovor. Za zdaj ima o novem državnem zboru nekoliko mešano sliko.

Koalicijska pogodba trojčka v prejšnjem mandatu je bila »neki obsežen dokument, ki ni imel vpliva na odločitve in kasnejše dogajanje«. Tokratna koalicijaska pogodba Zorana Jankovića je po njegovem mnenju bliže temu, kar se bo dogajalo v prihodnosti.

Ustavno sodišče izbralo udobno pot

»Odločbe ustavnega sodišča je treba spoštovati. Skrbi pa me, da se je sodišče izognilo vsebinskim vprašanjem. Nekaj podobnega se je zgodilo pri pokojninski reformi. Sodišče se je odločilo za bolj udobno pot,« je bil kritičen.

O družinskem zakoniku samem pa pravi, da je »središče družine danes otrok. V noben primeru ne sme otrok utrpeti škode in prva skrb mora biti otrok. Prvo merilo so otrokove pravice. Mnenja o tem, ali zakon tem merilom zadošča, se bodo razlikovala.«

»V časih pred referendumom se bo ustvarjal pritisk na skupino ljudi, ki je v manjšinskem položaju. Paradoks je v tem, da je večina besedila tega zakonika nesporna. Raziskati je treba sporne točke, a za zdaj nimamo dobrih razprav o tem.«

»Stališče cerkve me ne preseneča. Ne bi bilo dobro, da se obrnemo proti cerkvi in da rečemo, da je njihovo stališče neligitimno. Ne smemo biti za nobeno vrsto izključevanja,« pravi Türk.

Kako do referenduma

Zavzemal se bo za spremembo referendumskih pravil. »Treba je izključiti možnost, da lahko poslanci predlagajo referendum. To mora biti na voljo ljudem, ki morajo zbrati podpise. Treba se je dogovoriti tudi o kvorumu. Trenutno stanje ni dobro.«

Po njegovem lahko manjšina vsili stališče večini, nato pa se to lahko izraža kot ljudsko voljo. Kvorum bi moral biti vsaj 30 oziroma 40 odstotkov.