Učenje mladih je naložba za boljši jutri naših gozdov

»Na Zavodu za gozdove Slovenije vse bolj ugotavljamo splošno odtujenost ljudi od narave,« je sporočil direktor tega zavoda Gregor Danev. »Posledica tega je, da kot družba ne znamo več vedno presoditi, kakšno je ustrezno gospodarjenje z gozdovi, na primer, da je mlad gozd tudi gozd, da so drevesa minljiva in da jih tudi posekamo, da je pri delu v gozdu pomembna varnost, da so živali sestavni del gozda, da moramo spoštovati gozdni bonton ...« Danev je spregovoril in predstavil, kaj Sloveniji, predvsem pa mladim, pomeni novopredstavljeni projekt postavitve gozdnih učilnic na prostem.

Otrokom želijo v takih učilnicah pojasniti delovanje gozda kot ekosistema in potrebo po aktivnem gospodarjenju z njim. Želijo krepiti gozdno pismenost otrok in mladine. Namen gozdnih igralnic je tudi otrokom omogočiti stik z naravo, spodbujati gibanje na svežem zraku ter jih hkrati oddaljiti od ekranov in digitalnih naprav. Vsaka gozdna igralnica bo prilagojena razmeram na terenu, kot so orografija, drevesna sestava, razvojna faza gozda, a tudi posebnostim glede prisotnosti redkih oziroma ogroženih vrst na določenem območju. V prihodnje nameravajo več pozornosti nameniti tudi usposabljanju gozdnih pedagogov ter razvoju didaktičnih pripomočkov. Projekt, za katerega je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zagotovilo financiranje iz Gozdnega sklada (pobudo pa je dal Zavod za gozdove), bo namenjen spodbujanju otrok, da več časa preživijo v naravi.

V urbanih gozdovih

Za začetek načrtujejo vsaj 10 gozdnih učilnic po vsej državi ob že obstoječih učnih objektih in poteh. Učilnice bodo postavili predvsem v urbanih gozdovih v občinah Ljubljana, Maribor, Celje, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica ter tam, kjer so gozdne površine v državni lasti. »Gozdna pedagogika je pristop, s katerim se lahko na zanimiv in aktiven način, na podlagi bogatega čutno-doživljajskega učenja širi znanje o gozdu, gozdnih ekosistemih in njihovih storitvah. V pedagogiki se prepletata predvsem dva neločljiva procesa: vzgoja in izobraževanje. Tako je tudi pri gozdni pedagogiki. Prostor, kjer se lahko prepletata oba procesa, pa je ravno gozd. V učilnici na prostem si otroci in mladi širijo vedenje o poznavanju in razumevanju narave, njenih zakonitostih, okolju ter skupnosti, kjer živijo,« je Danev izpostavil vlogo gozdne pedagogike.

Na ZGS so zaradi vse večjega zanimanja za delavnice gozdne pedagogike številna gradiva za izvajanje teh aktivnosti že pred časom javno objavili tudi na svoji spletni strani. Razmišljajo tudi o priročniku za uporabo gozdnih učilnic. »Zaradi vse pogostejših in intenzivnejših škodljivih dogodkov, kot so ujme in podnebne spremembe, so gozdovi v stresu. Če jih želimo ohraniti v dobrem stanju, jim moramo pomagati, pravilno usmerjati. Z gozdno pedagogiko želimo mladim zato približati tudi poklic gozdarja, saj že zaznavamo pomanjkanje strokovnega kadra – tudi na Zavodu za gozdove Slovenije trenutno nimamo zapolnjenih vseh mest revirnih gozdarjev.«

Kot so pokazale raziskave, so mladi navdušeni nad gozdom. FOTO: Zavod za gozdove Slovenije

Gregor Danev v družbi resorne ministrice Mateje Čalušić FOTO: Zavod za gozdove Slovenije

Učenje mladih je naložba za boljši jutri naših gozdov. FOTO: Zavod za gozdove Slovenije