Učitelje iščejo tudi po družbenih omrežjih

Šole so se danes spet napolnile z učenci in dijaki, ne pa tudi z zadostnim številom učiteljev. Na zavodu za zaposlovanje je še dobrih 500 prostih delovnih mest v vzgoji in izobraževanju, ravnatelji učitelje iščejo tudi po družbenih omrežjih.

Spremembe zakona o osnovni šoli, ki se uporabljajo od danes naprej, so bolj ali manj zakonska podlaga za ukrepe, ki jih je že do zdaj izvajala marsikatera šola. Zdaj je zakonsko določena omejitev uporabe učenčevih osebnih elektronskih naprav. Te bodo dovoljene le, kadar so nujne za izvedbo pouka ali iz zdravstvenih razlogov. Šole bodo vsaka zase v pravilih šolskega reda natančno določile, kakšna bo hramba, uporaba elektronskih naprav in ravnanje ob kršitvah.

Nekatere je vznemirila izjava ministra za vzgojo in izobraževanje Vinka Logaja, da je prostor hrambe lahko tudi šolska torba. Kot je dejal ravnatelj OŠ Mengeš Sašo Božič, je ključno, da se vsaka šola odloči sama: »Nekatere imajo omarice, pri nas bo ostalo, da je telefon v torbi in izklopljen. Na starše apeliramo, da otrok pametnega telefona sploh ne potrebuje, še manj pa pametne ure.« V šolah bodo lahko ob sumu, da imajo učenci s seboj elektronske naprave ali prepovedane predmete, pregledali torbe ter predmete odvzeli. Poleg tega bodo lahko učenca, ki onemogoča pouk ali je nevaren, umaknili iz razreda.

Za spoštovanje pravil uporabe elektronskih naprav so po zakonu zdaj odgovorni starši, prav tako za to, da otrok v šolo ne prinaša prepovedanih stvari. Starši bodo morali tudi bolj resno vzeti opravičevanje odsotnosti. Ob ponavljajočih se neopravičenih izostankih bo učitelj lahko obvestil center za socialno delo. Vzgojni opomini bodo po novem veljali 12 mesecev, ne več zgolj do konca šolskega leta. Ob treh vzgojnih opominih bo šola učenca lahko prešolala, starše pa o tem zgolj obvestila.

Pripravljeni

Logaj je po srečanju z ravnatelji dejal, da so šole na začetek šolskega leta dobro pripravljene. Ravnateljica OŠ Rada Robiča Limbuš Mojca Kirbiš je dejala, da je bila dva tedna pred začetkom pouka o tem trdno prepričana: »Potem pa je učiteljica naravoslovja in tehnike hudo zbolela in moramo poiskati zamenjavo. Na razpis sta se prijavila dva kandidata, a nihče ni imel ustrezne izobrazbe. Ponovili smo razpis, iščemo tudi po družbenih omrežjih. Če ne bo šlo drugače, bomo morali vzeti koga z neustrezno izobrazbo. K sreči je pri nas samo en tak primer, kolegi na drugih šolah imajo še veliko večje težave.«

V razširjeni program (RAP), ki vpeljuje strukturiran program celoten čas, ko so otroci v šoli, je od danes vključena že polovica osnovnih šol oziroma 244 od skupno 457. »Na RAP smo se pripravili, kot smo se lahko, izvajale ga bomo pa verjetno vsaka šola drugače. Ministrstvo mora razumeti našo avtonomijo, saj vsaka šola ve, kaj potrebuje. Bo pa težje za manjše šole, ki imajo manj kadra,« je dejal Božič.

Manj otrok

Po več letih v šolo danes prvič vstopa manj kot 20.000 prvošolčkov. Kirbiševa je dejala, da se pri njih pozna manjša generacija: »Ampak to pomeni, da bo več možnosti za individualizacijo in diferenciacijo pouka. Vstopajo namreč otroci z zelo različnim znanjem. Nekateri znajo že zelo veliko, drugi potrebujejo zelo veliko pomoči. Res pa je, da večkrat pozabimo, da je vstop v šolo prelomnica in da vsi ne dozorijo enako hitro. Če vemo, da bo otrok shodil, ko bo pripravljen, in nima smisla, da ga prej postavljamo na noge, je tu enako. Nekaterih stvari ne moremo prehitevati.« Kirbiševa pravi, da mora biti šola varen in spodbuden prostor, a hkrati je učenje delo in napor: »Otroke moramo na to pripraviti. To pomeni, da mu pred odhodom v šolo ne rečemo le, naj se ima lepo, ampak mu recimo, naj bo vedoželjen, naj posluša in bo aktiven. Biti moramo spodbudno odločni.«

Starši so odgovorni za to, da otrok v šolo ne prinaša prepovedanih stvari. FOTO: Jure Eržen