
Galerija

»Že vrsto let vodimo seznam prejetih daril zaposlenih, predvsem učiteljev, ob zaključku šolskega leta, ki jih vpišejo v seznam. Darila nekoliko višje vrednosti prejmejo le učitelji ob slovesu oziroma zaključku devetega razreda, pa še to je izključno želja učencev oziroma staršev. V lanskem primeru je šlo za nakit,« nam je v zvezi z obdarovanjem učiteljev oziroma učiteljic pojasnila Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič s Ptuja.
To šolo je namreč Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v poročilu za leto 2024 navedla kot edino osnovno šolo, ki je glede prejetih daril na KPK oddala poročilo. Poleg te je poročilo KPK posredovala tudi Univerza v Ljubljani. Komisija ugotavlja, da je poznavanje instituta na lokalni ravni in pri vzgojno-izobraževalnih zavodih še vedno pomanjkljivo in kaže na nerazumevanje vrste prejetega darila in potrebo po spremembi zakonodaje.
»Učenci običajno ob zaključku šolskega leta obdarijo učitelje kot razred s kakšno knjigo, pisalom, rokovnikom, lončnico, posodico, bombonjero ipd., opremljeno s podpisi učencev, posvetilom ali risbico. Menim, da so take pozornosti, gre za manjše vrednosti med 20 in 30 evri na celotni razred, izraz hvaležnosti učiteljem za trud, potrpežljivost in znanje, ki so ga učencem podajali skozi celo šolsko leto. Gre za simboliko, pa tudi do neke mere celo vzgojni moment, da se znamo za nekaj zahvaliti. Seveda pa nihče od učiteljev na naši šoli tega ne pričakuje ali zahteva,« je pojasnila ravnateljica s Ptuja in dodala, da je obdarovanje izključno v domeni učencev in staršev, ki so jih v teh letih redno obveščali o obdarovanju strokovnih delavcev s priporočili, ki jih je pripravil KPK.

Prepovedi in omejitve v zvezi s sprejemanjem daril ureja 30. člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije tudi za zaposlene na področju vzgoje in izobraževanja ter določa, da ti kot uradne osebe lahko sprejmejo priložnostno darilo, ki se tradicionalno izroča ob določenih dogodkih, kamor štejemo tudi zaključek izobraževanja, vendar vrednost takega darila ne sme presegati 100 evrov ne glede na obliko darila in število darovalcev istega darila. Takšno darilo lahko uradna oseba, ki je darilo sprejela, obdrži v lasti in z njim razpolaga po svoji volji. Če vrednost sprejetega priložnostnega darila presega vrednost 50 evrov, ga mora ustrezno evidentirati – izpolniti obrazec za evidentiranje prejetega darila in tega izročiti osebi, ki v subjektu javnega sektorja vodi seznam prejetih daril.
100 EVROV je največ dovoljeno.
Med darili ne sme biti denarja, vrednostnih papirjev, darilnih bonov in dragih kovin. Javni uslužbenci ne smejo sprejeti darila, ki bi pomenilo kaznivo dejanje, če je to prepovedano po drugem zakonu ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi, ali če bi sprejem darila vplival ali ustvaril videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog uradne osebe. Takšno darilo so zaposleni dolžni zavrniti.
Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič pravi, da učitelj celo leto dela z otroki več ur na dan, z njimi dela in preživlja čas, zato je zahvala na mestu. Dovolj je tudi šopek rož.
Pogoste dileme zavezancev, opozarjajo na KPK, so bile, ali gre za protokolarno ali priložnostno darilo (ponujeni popusti za določene storitve, vstopnice za različne dogodke, letne vstopnice za določene storitve, dovolilnice za parkiranje ipd.), kako naj s prejetimi darili ravnajo (še posebno če se ta kopičijo oziroma so velikih dimenzij) in ali jih sploh lahko sprejmejo (npr. glede naročnin oziroma spletnih dostopov do medijev, parkirnih dovolilnic, vstopnic na različne dogodke, nakita iz dragih kovin ipd.)