Učiteljica predeluje sadje in štrika

Na kmetiji Debelak v Topolah pri Rogaški Slatini se s sadjarstvom in ovčerejo ukvarjajo že trideset let. Edita Strniša nadaljuje poslanstvo svojih prednikov. Spomni se pripovedovanja babice Milke, ki je pred drugo svetovno vojno v Zagrebu prodajala jabolka. Do železniške postaje jih je peljala z lesenim vozom, šla na vlak in spet z vozom do zagrebških ulic, kjer so z navdušenjem kupovali jabolka in jih hvalili, da so boljša od pomaranč.

Edita ni v mladosti nikoli razmišljala, da se bo ukvarjala s sadjarstvom, ovčerejo in še s čim, potem pa je po šestindvajsetih letih poučevanja slovenščine ostala brez zaposlitve.

»Vse, kar zraste na zemlji, je treba izkoristiti, greh je, če kaj vržemo proč, hvala bogu, da sem zelo kreativna in se mi vedno porajajo nove ideje za nove izdelke,« je ponosna Strniševa, »pri predelavi sadja in zelenjave stremim za tem, da ohranim prvotni okus, da se ne izgubijo vitamini in hranilne snovi,« še pove.

V iskanju kolovrata

Kmetija Debelak je zaščitena kmetija z velikim sadovnjakom, kjer rastejo jabolka, slive, hruške in orehi. Po njem se sprehajajo ovce od pomladi do jeseni. Iz ovčje volne Edita v zimskih dneh, ko na kmetiji ni toliko dela, plete nogavice in copate. Želi si, da bi kje dobila ohranjen kolovrat in vodila delavnice preje volne.

Prostore za predelavo sadja je uredila v Krpanovi ulici v Rogaški Slatini, kjer živi s partnerjem Rudijem. Na kmetiji, kjer živi mama Mira, bi bila obnova obstoječih objektov prevelik finančni zalogaj,

Prideluje stoodstotno naraven jabolčni sok, brez dodanega sladkorja. »Maksimalno kakovost soka dosežemo tako, da mine čim krajši čas od jabolka z drevesa do soka v steklenici, jabolko izgublja kakovost, če predolgo stoji,« nas pouči. Iz sadja kuha tudi kompote, različne vrste marmelad, v katerih je 85-odstotni sadni delež in le 15 odstotkov sladkorja. Iz zelišč, kot so meta, melisa, bezeg, kopriva, preslica, pripravlja sirupe.

Pri sušenju sadja je pomembno, da obdrži prvoten okus, zato uporablja lesene sušilnice s kroženjem zraka, »tako sadje v stiku z lesom ohrani okus,« pove.

Iz nepasteriziranega jabolčnega soka pripravlja jabolčni kis. V lesenem škafu, pokritem s platnom, ga pustu zoreti več mesecev.

Šestnajst 
čajnih mešanic

Poleg sadjarstva se Edita ukvarja z zeliščarstvom, svoje znanje s tega področja bogati že dvajset let. S proučevanjem in primerjanjem različnih virov je sama sestavila šestnajst čajnih mešanic za različne zdravstvene težave.» Pri sušenju zdravilnih zelišč je pomembno, da ohranijo naravno barvo, zato jih je treba opazovati v času sušenja. Pomembno je tudi pakiranje, da je vsaka rastlina vidna, jih pakiram v prozorne vrečke,« Iz zelišč pripravlja tudi mazila, tinkture in sirupe za obolenja dihal.

Njena posebnost je paradižnikov sok, ki se kuha več ur. Pri tem se vanj izloči likopen, ki uravnava delovanje prostate, zato je priporočljiv za moške s to težavo.

Iz povrtnin na domačem vrtu pripravlja zelenjavne omake kot dodatek k jedem, sušeno jušno zelenjavo, nam bolj znano kot vegeta, in turšijo.

Edita ima rada nadzor nad svojim delom, zato prideluje in predeluje v majhnih količinah. Za njene izdelke je vedno večje zanimanje, vendar pravi: »Če bi obseg izdelkov povečala, bi izgubili kakovost, ker pa sem perfekcionistka, hočem stoodstotno kakovost, in obsega produktov ne bom povečala.«