
Galerija

V Bruslju nasprotujejo selitvi veleposlaništev iz Tel Aviva v Jeruzalem. »EU in njene države članice bodo še naprej spoštovale mednarodno soglasje o Jeruzalemu,« so v evropski komisiji komentirali napovedi, da bi Slovenija utegnila preseliti veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem, navaja Delo.
Janez Janša je v intervjuju za izraelski časnik Israel Hayom napovedal selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem in obnovitev odnosov z Izraelom, dejal je tudi, da bo vladajoča koalicija zamrznila priznanje Palestine.
Kot je znano želi premier Janez Janša želi obnoviti odnose z Izraelom, ki jih je prejšnja vlada po njegovi oceni pripeljala na »zgodovinsko najnižjo raven«. To je že naletelo na oster odziv bivšega predsednika vlade Roberta Goloba, ki je Janši zabrusil Umirite se, Janez Janša.
Stališče predsednice Nataše Pirc Musar ostaja nespremenjeno
Stališče predsednice Nataše Pirc Musar glede priznanja Palestine, spoštovanja mednarodnega prava in rešitve dveh držav je jasno in ostaja nespremenjeno, so v predsedničinem uradu danes sporočili v odgovoru na vprašanje STA glede izjav premierja Janeza Janše o selitvi slovenskega veleposlaništva v Jeruzalem in zamrznitvi priznanja Palestine. »Slovenija je državo Palestino priznala 4. junija 2024, predsednica je to odločitev podpirala takrat in jo kot pravilno označuje tudi danes, poudarja pa, da s strani vlade sicer uradno ni bila seznanjena z nobenim novim konkretnim predlogom na to temo,« so sporočili v uradu predsednice republike. V uradu predsednice republike so danes dodali, da so odločitve o priznavanju ali nepriznavanju držav v pristojnosti državnega zbora, na podlagi predhodnega predloga vlade. Predsednica nanje ne more neposredno vplivati, lahko pa izrazi svoje stališče.
»EU in njene članice bodo mednarodni konsenz glede Jeruzalema (...), vključno z lokacijo diplomatskih predstavništev, spoštovale, dokler ne bo določen končni status Jeruzalema,« je tako glede Janševe napovedi povedal tiskovni predstavnik komisije Anouar El Anouni. Pri tem je omenil resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 478 iz leta 1980. V njej je VS ZN vse države, ki imajo diplomatska predstavništva v Jeruzalemu, pozval, naj jih umaknejo od tam.
Selitev veleposlaništva v Jeruzalem bi bilo mogoče razumeti kot de facto priznanje izraelske suverenosti nad Jeruzalemom, medtem ko zamrznitev priznanja Palestine ne bi izbrisala dejstva, da jo je Slovenija že priznala, pa je za STA ocenil nekdanji predsednik DZ Milan Brglez. Dodal je, da mednarodno pravo zamrznitve priznanja države ne pozna.
»Če Slovenija pri Palestini relativizira okupacijo, aneksijo ali status Jeruzalema, s tem slabi lastne argumente v vseh drugih primerih, kjer se sklicuje na mednarodno pravo kot zaščito pred politiko moči,« je še opozoril in dodal, da bi Slovenija s tem tudi oslabila svojo pozicijo v ZN.
To bi se lahko poznalo pri podpori slovenskim kandidaturam, pri oblikovanju koalicij v mednarodnih organizacijah in pri sposobnosti Slovenije, da nastopa kot načelna in predvidljiva zunanjepolitična akterka.
»Če je verjeti objavam v medijih, gre za precej čudaško stališče. Predsednik slovenske vlade se je s tem postavil v izrazito vazalni položaj do Izraela in to je s stališča Republike Slovenije neprimerno in nepotrebno. Gre za radikalne spremembe v politiki do Palestine in Izraela, potem ko se je prejšnja vlada aktivno zavzemala za spoštovanje mednarodnega prava,« pa je komentiral nekdanji predsednik republike Danilo Türk.
V Gibanju Svoboda pa takole: »Namesto da bi si v Evropi še naprej krepili ugled in spoštovanje, smo danes zaradi Janeza Janše že dobili prvo opozorilo Bruslja. Evropska komisija opozarja, da glede Jeruzalema že desetletja obstaja jasen mednarodni konsenz, ki naj ga države EU spoštujejo. To pa je, da se končni status Jeruzalema lahko določi le v mirovnih pogajanjih med Izraelci in Palestinci. Zato so diplomatska predstavništva držav članic EU in velike večine mednarodne skupnosti v Tel Avivu. V vladi dr. Roberta Goloba smo zagovarjali mednarodno priznana stališča. Odziv Slovenije na dogajanje v Izraelu in Palestini je bil vedno skladen z mednarodnim pravom in usklajen najmanj na ravni podobnomislečih evropskih držav.«