»Noro doživetje, nora izkušnja, nori kolegi, noro vse. Predvsem pa blato. Pot je bila zahtevna, najbolj pestro pa je bilo na drči, tam smo kar leteli. Skoraj dve uri smo bili na poti. Ob tem so bili v naših mislih vsi bolni otroci, ki ne morejo biti z nami,« je Mateja, ki je bila v ekipi Vinklkugle, navdušeno razlagala, ko je prišla na cilj. Ni bila edina. Žalostnega obraza v Šentvidu pri Stični skorajda ni bilo. Kraj je znova pokazal veliko srce domačinov in pripravil tradicionalni Aviratek, ki ga organizira PGD Šentvid pri Stični. Letošnja izvedba je postregla z rekordno udeležbo, saj se je teka udeležilo kar 1714 prijavljenih tekačev.
»Kar 20 ovir smo pripravili. Tudi nekaj novega je bilo. Bazen smo poskusili ohladiti na približno nič stopinj. Letos smo povečali tudi hišo strahov. Pa drsališče smo imeli, pomagali so nam ga pripraviti člani PGD Temenica,« je pripovedoval marljivi Mitja Poljšak, predani gasilec in član, tudi predsednik PGD Šentvid pri Stični, ki se podpisuje pod ta športno-dobrodelni spektakel na Dolenjskem.
Noro doživetje, nora izkušnja, nori kolegi, noro vse. Predvsem pa blato.
Poljšak dodaja, da pri Avirateku – avira je po dolenjsko ovira – ne gre za običajen tekaški dogodek. Osem kilometrov dolga proga z ovirami je tekače vodila po poljskih, makadamskih in gozdnih poteh, pri čemer so bile v ospredju blatne, vodne in druge fizične preizkušnje. Cilj ni bil le čim hitreje priti do cilja, temveč skupaj premagovati ovire, pomagati drug drugemu in se ob tem dobro zabavati.
Na krajših razdaljah so se pomerili tudi otroci in najmlajši. »Mi smo skupina Nizka pričakovanja. Zbrali smo se iz Bele Cerkve, Šentjerneja in okolice. Tretjič smo prišli. Zaradi dobrega vzdušja, blata, dobre energije, pijače … Mislim, da se imamo res fino. Prišli smo v slogu našega imena skupine, z nizkimi pričakovanji, a se imamo res lepo,« je bil jasen Lan. »Poligon je tak, kako bi rekel, kmečki. Malo hoje, malo teka, kmečke ovire, malo lesa, kar ti pač pride pod roke. Veliko blata in veliko vsega. Na koncu si usran kot prasica, ampak je dobro,« so še povedali Dolenjci, ki so jih navdušile tudi vse okrepčevalne postojanke na poti.
Samo dva zvina
»Sva iz Ljubljane,« je dejal Leon, ki je s prijateljem Miho prišel na Aviratek že trinajstič. »S sabo ne vzameva telefonov,« je hitro pojasnil, zakaj ima na glavi kamero, s katero je beležil dogajanje na progi. »Bilo je zelo super, zanimivo in res dobra izkušnja. Priporočam vsem, ki se hočejo opogumiti in iti iz svoje cone udobja,« je v imenu Bločank svoje prvo sodelovanje opisala Nina, vesela tudi zato, ker ima Aviratek dobrodelni namen.
1714 UDELEŽENCEV je premagovalo blato, vodo in 20 ovir.
»To je moja ekipa, moji hčerki, nečaki, vnuki,« je babi Ana z Mirne ponosno predstavila svojo ekipo, ki jo je prepričala, da pridejo skupaj na Aviratek. »Enkratno je bilo. Skupaj smo bili, družili smo se,« je še dodala.

Pripravljene na start Foto: Drago Perko
Organizatorji so letos 15.000 evrov namenili Društvu Junaki 3. nadstropja za notranjo opremo prizidka Pediatrične klinike. Bon sta predstavnikom Pediatrične klinike predala predsednik PGD Šentvid pri Stični in gonilna sila dogodkov v Šentvidu pri Stični Mitja Poljšak ter
Tomaž Smole, podžupan občine Ivančna Gorica. Predstavniki klinike so izrazili hvaležnost vsem, ki s svojim sodelovanjem in dobrodelnostjo pomagajo izboljševati razmere za otroke in njihove družine. Za uspešno izvedbo Avirateka je skrbela 100-članska ekipa prostovoljcev, članov PGD Šentvid pri Stični, krajanov in drugih. Poljšak je pojasnil, zakaj je vredno truda: »Zaradi tistih 1714 nasmehov, ko so se vrnili s proge. Ko so bili vsi srečni, blatni, od majhnih naprej. In seveda zbrana sredstva za Junake 3. nadstropja.«
Približno pol leta garajo, da pripravijo Aviratek. »V našem društvu smo vsi prostovoljci. Nihče ne gleda na to, kaj vloži. Življenje prilagodiš tako, da lahko pomagaš. Moram reči, da imamo tudi določeno skupino sponzorjev, ki nas podpira prav zaradi dobrodelnosti. Kar se le da, namenimo naprej, nekaj pa seveda ostane za gasilsko opremo, da lahko kot društvo napredujemo,« pove Poljšak, ki s svojimi gasilkami in gasilci že kuje nove načrte.
Začenjajo gradnjo prizidka, v katerem bodo dodatne garaže. Gradijo, ker vedo, za koga: društvo ima okoli 200 članov, od tega 60 mladih, mlajših od 16 let. »Zahvaljujemo se vsem udeležencem. To je drugačna sorta ljudi kot denimo na kakšnem koncertu, tukaj so bolj adrenalinski, bolj živahni ljudje. Pa moram reči, da je vse potekalo res gladko in brez kakšnih hujših poškodb. Še tista dva, ki sta si zvila gleženj, sta se po pregledu vrnila na prizorišče,« je še poudaril Mitja Poljšak.
Gasilci niti po Avirateku ne bodo počivali, 13. novembra bodo pripravili koncert Siddharte, konec januarja bodo gostili Modrijane, tretjo soboto v maju pa jih čaka tradicionalni Tabor pevskih zborov.

Blato na tisoč in en način. Foto: Drago Perko

V žakljih na pot Foto: Drago Perko

Marljivi organizatorji so skrbeli, da je šlo vse kot po maslu. Foto: Drago Perko

Carji, ker so tudi pomagali. Foto: Drago Perko

S kamero, a brez telefona Foto: Drago Perko

Navodila pred preizkušnjo Foto: Drago Perko

Mitja je poskrbel za razkužilo. Foto: Drago Perko

Babi Ana je bila ponosna na svojo ekipo. Foto: Drago Perko