LJUBLJANA, KOPER – Nekdanji vojni dopisnik POP TV dr. Valentin Areh je posnel dokumentarec o Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), ki je bila vse do dokončnega razpada eden od ključnih varuhov Titove Jugoslavije. Dokumentarec so do včeraj na prvem programu javne TV Slovenija prikazali le enkrat, samo pred tremi dnevi, 25. oktobra zvečer, takoj po televizijskem prenosu koprske proslave ob dnevu suverenosti, ki je bila ob 25. obletnici umika zadnjih vojakov agresorske JLA v skladu s tako imenovanim Brionskim sporazumom. Potem je dokumentarec nepojasnjeno izpuhtel celo iz arhiva že prikazanih TV-oddaj. Na spletnem naslovu http://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174433897 je ostal le napis, da »posnetek z izbranim ID-jem ne obstaja«.
MMC RTV Slovenija je o domnevnih razlogih za takšno cenzuro arhiva v sredo zvečer na twitterju objavil: »Žal za oddajo 'Dosje: JLA' nimamo urejenih vseh avtorskih pravic za spletno arhiviranje, zato je ni več na voljo v arhivu.« Je bil razlog za umik res zgolj to, da so po pomoti v arhiv že prikazanih oddaj, dostopen javnosti, shranili prvo različico dokumentarca, v kateri pa so bili vključeni tudi posnetki zločinskega letalskega napada JLA na kolono osebnih avtomobilov in tovornjakov pri Medvedjeku, za prikazovanje katerih si TVS in Areh nista pravočasno priskrbela dovoljenja njihovega avtorja oziroma snemalca? Je, torej, le šlo za napako? Če že, je napaka bila kvečjemu to, da so v arhiv dali različico dokumentarca, ki jo je bilo potem treba od tam umakniti.
Je Areh takšen trn v peti? Omeniti kaže, da se tako imenovani poskus oviranja dr. Valentina Areha ni začel šele z umikom njegovega dokumentarca iz arhiva oddaj TVS. Že nekaj dni prej so nekateri člani aktiva novinarjev TVS, še najbolj zagreta med vsemi njimi naj bi bila menda sodelavka TVS H. M., začeli podpisovati izjavo (protest) proti njemu in proti njegovemu za podpisnike protesta nesprejemljivemu načinu snemanja dokumentarcev. Celo nekateri novinarji TVS priznavajo, da mogoče pa nekatere v javni medijski hiši res moti že to, da se občasno obuja spomine na vse, kar sta si pred razpadom Jugoslavije (od Srebrenice do Medvedjeka) privoščili Srbija in njenemu političnemu vodstvu zvesta armada. |
Bi v nadaljevanju sploh lahko pričakovali kar koli drugega kot to, da bo na spletu (na družbenih omrežjih) v hipu izbruhnila polemika med jeznimi gledalci, ki so v glavnem posumili, da so se na TVS najbrž namenoma odločili cenzurirati prikazovanje Arehovega dokumentarca, na eni strani, in tistimi, ki se jim, tako je vsaj mogoče sklepati iz njihovih zapisov, še vedno kolca po Titu in generalih JLA, na drugi. Kakor koli, le zelo redki med prvimi in drugimi so, tako kaže, verjeli tistemu, kar je kot razlog za umik dokumentarca navedel MMC RTV Slovenija.
Tolikšna skrb za avtorje
V redu, Areh – marsikdo se ga skoraj gotovo še spominja kot vojnega dopisnika POP TV iz Afganistana ali kot avtorja knjige Afganistan, zgodbe vojnega dopisnika – se pri izdelavi dokumentarca bržda niti ni hotel izogniti nazornemu razkrivanju vsega, kaj so v preteklosti govorili generali JLA in politiki, ki so jih podpirali. V dokumentarcu so še najbolj zanimivi številni posnetki izjav nekdanjih ali še vedno dejavnih politikov na območju nekdanje Jugoslavije (tudi slovenskih, kajpak) ter izjav in žuganja predstavnikov vodstva JLA pred in med desetdnevno vojno v Sloveniji.
Kako pa je potem z domnevno preventivnim in dobronamernim izogibanjem kršitvam avtorskih pravic? Povod za umik dokumentarca – ki pa so ga, kot rečeno, pred tem sicer že prikazali na drugem programu TVS – naj bi bila, to so si nam sicer nekateri upali povedati le off the record, nekakšna kakor preventivna zaskrbljenost vodje službe za predvajanje programov Miše Vrbec. Ta naj bi namreč pomislila, da avtorske pravice čisto vseh, ki so nekoč snemali in posneli tisto, iz česar je potem dr. Areh črpal gradivo za svoj dokumentarec, skoraj gotovo niso zadovoljivo urejene in varovane. Pa je to spoznala šele potem, ko je bil dokumentarec že (prvič) prikazan, ali je šele potem dobila navdih, da bo vsekakor bolje, če si ga nihče ne bi mogel več ogledati? Takšni kvaziargumenti žal niso prav nič bolj prepričljivi od enostavčnega »opravičila« MMC RTV Slovenija.
Ad hoc ponovitev oddaje
Včeraj smo uredniškemu vodstvu informativnega programa TVS poslali nekaj povsem logičnih vprašanj. Na primer: »Kako to, da je bil dokumentarec gledalcem najprej še dostopen v arhivu, na http://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/17443389, a je potem od tam izginil?« Odgovorili so nam: »Odgovore vam bomo posredovali takoj, ko pridobimo vse informacije, najpozneje pa v zakonskem roku sedmih delovnih dni.« Sedmih delovnih dni? Potem nam je le uspelo priklicati tudi odgovorno urednico Jadranko Rebernik, ki pa nam je lahko povedala zgolj to, da se odgovori že pripravljajo, da jih pišejo in da jih bomo vsekakor dobili najpozneje v eni uri ali kvečjemu v poldrugi uri. Žal jih nismo prejeli pravočasno oziroma do zaključka redakcije.
Mogoče pa smo s svojim nadležnim spraševanjem pripomogli vsaj k temu, da je vodstvo TVS dokumentarec (njegovo drugo, krajšo različico) vrnilo v arhiv in da si ga bodo gledalci, ki ga še niso videli, pa bi ga radi, lahko zdaj ogledali na http://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174433662. Mimogrede, vodstvo TVS (po naših podatkih to ni bilo uredniško vodstvo TVS) se je »prijazno« tudi odločilo, da bo kar včeraj popoldne in ad hoc prikazalo ponovitev oddaje. Koliko ljudi pa je vedelo, da si jo lahko ogleda?