Umrl je Branko Čotar

Čotarjeva zgodba z vinom se je začela precej pred tem, ko so naravna in tako imenovana oranžna vina postala svetovni trend. Na družinski kmetiji v Gorjanskem je prve steklenice začel pripravljati že leta 1974, sprva predvsem za potrebe lastne gostilne. Proti koncu osemdesetih let je začel vino pridelovati tudi za prodajo.

S soprogo je v domačem kraju postopoma ustvaril posestvo, na katerem so poleg gostinske dejavnosti nastajali tudi vinogradi in vinska klet. Na zahodnem robu Krasa, nedaleč od morja, je družina pozneje postavila večjo klet, pri delu pa se je Branku pridružil tudi sin Vasja. Njuno vino je sčasoma našlo pot tudi na tuje trge.

Petelinov šopek za vinsko kraljico (FOTO)

Branko Čotar je pri obdelovanju približno 7,5 hektarja vinogradov prisegal na ekološki in naravi prijazen način. Pri pridelavi vina se je izogibal sodobnim kemičnim postopkom. Mošta ni hladil, ni dodajal encimov, uporabljal je naravno prisotne kvasovke, vina pa praviloma tudi niso bila filtrirana. Posebno prepoznaven je bil njegov pristop k belim vinom. Belo grozdje je že zelo zgodaj začel macerirati skupaj z jagodnimi kožicami, kar je danes značilnost številnih oranžnih oziroma maceriranih vin. Čotar je torej postopke, ki so kasneje postali precej bolj razširjeni in priljubljeni tudi zunaj Slovenije, uporabljal že v času, ko so bili precej manj običajni.

Med sortami, ki jih je prideloval, so bili refošk, cabernet sauvignon, merlot, malvazija, sauvignon in vitovska. Prav slednja, skupaj z malvazijo in refoškom, je sodila med sorte, ki jih je posebej cenil. Njegov pristop k vinarstvu je temeljil na čim manj poseganja v naravne procese, zato so bila vina izrazito povezana z načinom pridelave in kraškim okoljem.

Branko Čotar je tako pustil sled precej širšo od svoje domače vasi. Skupaj s sinom Vasjo je postal eden od obrazov kraškega naravnega vinarstva, njegova vina pa so sčasoma postala del zgodbe o slovenskem vinu tudi zunaj meja države.