Umrl je Marko A. Kovačič

V starosti 69 let je v torek umrl večmedijski in interdisciplinarni umetnik Marko A. Kovačič, ki je s svojim delom pomembno zaznamoval slovenski kulturni prostor. Njegov štiridesetletni opus obsega avtorske filme, performanse, instalacije in ambiente. Prejel je več nagrad, med njimi so zlata ptica, Župančičeva nagrada in zlata paličica. Rojen leta 1956 je bil Kovačič začetnik novovalovskega performansa, osebno angažirana refleksija družbenih pojavov in utopij pa ga je vodila do fantastičnih futurističnih ambientov in videov. Diplomiral je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter leta 1988 tam tudi končal podiplomski študij kiparstva. Več let je bil član Gledališča Ane Monro, med letoma 1983 in 1985 je bil član umetniške skupine R IRWIN S, zdaj Irwin, kasneje pa tudi glasbene skupine Zlati Kastrioti. Leta 1987 je prejel nagrado zlata ptica, leta 1994 Župančičevo nagrado, leta 2011 pa zlato paličico.

Alternativna scena, ironija in novovalovski preboj

Specifike njegove prakse so povezovanje medijev, domišljena naracija ter menjavanje vlog in osebnih identitet, so sporočili iz družinskega kroga. V 80. letih minulega stoletja je kot protagonist ljubljanske alternativne scene uprizoril antologijski novovalovski performans Casus Belli. Z značilno ironijo se je loteval političnih tem in družbenih sprememb ter v svoja dela vnašal veliko mero humorja in absurda. Njegov video No More Heroes Any More, parabola o politiki in vojni, uprizorjena kot partija šaha, je v svojo zbirko vključil medijski arhiv Transitland.

V 90. letih minulega stoletja je zasnoval znanstvenofantastično Civilizacijo Plastosov, bitij iz prihodnosti, ter ustvaril fantastične futuristične ambiente in videe, v katerih dominira karakter rekvizitov in scene, kot so mehanične figure, kukala, televizijski objekti, maketa mesta Katastropolis in hrupofon. Svojo muzejsko zbirko je prvič postavil v Galeriji Škuc leta 1994 in jo v času pandemije leta 2020 razvil v »muzej naše in vaše polpretekle zgodovine« v Javki pri Rdeči zvezdi v Trbovljah. Leta 2022 in 2023 je imel v Slovenski kinoteki retrospektivne prikaz filmskega in video opusa, ki obsega narativna, performativna, eksperimentalna in dokumentarna dela, od zgodnjih analognih na magnetnem traku do poznejših digitalnih formatov.