Umrl je Matej, v spomin nanj objavili besede, ki ganejo

V Društvu Kralji ulice so na Facebooku sporočili žalostno vest. Ta svet je zapustil Matej Bukovec. 

Ob tem so objavili ganljiv zapis: 

»Nekateri ljudje hodijo po poteh, ki jih večina ne razume. Ne iščejo varnosti ali potrditve, temveč prostor, kjer lahko ostanejo zvesti sebi. Njihova življenjska pot je pogosto nevidna, včasih težka, a vedno prežeta z notranjo močjo in svobodo. Imel sem priložnost interakcije z Matejem, brez slabe vesti razkrivam njegov časopisni psevdonim Nesmrtni. Očitno se to ni izšlo. A sem spoznal človeka, ki ni sodil v običajne okvire. Nosil je svojo zgodbo – tiho, brez veliko besed – in v njej je bilo več globine, kot se je zdelo na prvi pogled. Izkušenj, ki sem jih občutil, ni mogoče zapisati. Ljudje nas nevede učijo. Učijo nas razumevanja in tega, da vrednost osebe ni odvisna od položaja ali okoliščin. Za seboj puščajo spomine, ki ostanejo – v mislih, pogovorih in trenutkih, ko se zavemo, da je vsak stik z drugim pomemben. Danes se poslavljamo od tebe s spoštovanjem, najdi mir na poti, ki se zdaj nadaljuje drugje, mi pa bomo ohranili spomin nate – kot na osebo, ki je ni bilo moč prezreti.« Jean

»Pocestnik ni nujno tisti, ki spi pod mostom ali tava brez cilja. Lahko je filozof, pesnik, iskalec resnice. Lahko je nekdo, ki je izgubil vse ali pa se je sam zavestno odločil, da vse pusti za sabo. Njegov dom je pot, njegovo zatočišče je veter, ki ga vodi naprej. Srečujemo jih v mestih, na železniških postajah, v parkih ali na podeželju. Njihov pogled pogosto skriva zgodbe, ki jih večina ljudi ne bi razumela. Čeprav se zdi, da pocestnik živi zunaj – na cesti, pod nebom, brez strehe nad glavo –, veliko njegovih poti poteka navznoter. To je človek, ki veliko razmišlja, opazuje, čuti. Vsak njegov korak je dialog s samim sabo, vsaka postaja nova lekcija. Ni mu lahko, a v težavah najde pomen. Uči se od narave, od ljudi, ki jih srečuje, od samote, ki ga spremlja.« Nesmrtni