Univerzalnega otroškega dodatka pri nas ni na vidiku! Zakaj ga lahko uvajajo Hrvati?

Hrvaška je pred kratkim napovedala, da bo uvedla univerzalni otroški dodatek in ga bo kot ukrep demografske politike deležen vsak mladoletnik. Tako naj bi se pridružila večini članic EU, v katerih je otroški dodatek družinski transfer, ne socialni korektiv, kot je bil do zdaj in je tudi v Sloveniji, kjer sta upravičenost in višina odvisni od dohodka družine.

Pri nas je v preteklosti že več vlad proučevalo možnost, da bi bil dodatek namenjen vsem otrokom, a se je večinoma ustavilo pri denarju. Tokratna koalicija si tega cilja ni postavila. Kljub napovedim, da bi se pri izračunih upravičenosti do javnih sredstev lahko vsaj delno upošteval stanovanjski status prejemnikov, tudi pri tem ne kaže, da bodo v tem mandatu narejeni premiki.

Jutarnji list je julija poročal, da hrvaško ministrstvo za demografijo proučuje modele več članic EU, kjer je otroški dodatek ukrep družinske in ne socialne politike. Delovna skupina že več mesecev pripravlja zakonsko rešitev, ki naj bi temeljila na najboljši evropski praksi, hrvaških potrebah in možnostih.

Vse članice EU zagotavljajo družinske prejemke, a same določajo pravila o obsegu pravic, pogoji za njihovo pridobitev in zneski pa so po državah zelo različni. Glede otroških dodatkov so, na primer, v vseh sosednjih državah, z izjemo Hrvaške, pa tudi v Nemčiji, na Danskem, Švedskem to univerzalni dohodki, katerih namen naj bi bil, vsaj načelno, blažiti slabšanje materialnega položaja družin z otroki v primerjavi s posameznikom, ki otrok nima. Večinoma pa ni govora o enakem znesku za vse, vendar se razlika ne dela glede na to, kakšen je premoženjski status družine, temveč po drugih merilih. Ponekod, denimo v Avstriji, se znesek zvišuje s starostjo otroka (od 131 do 191 evrov, pripada še dodatek na število otrok), drugod, na primer v Nemčiji (250 evrov), Italiji in na Madžarskem, pa je odvisen tudi od števila otrok v družini.

V osmih razredih

Otroški dodatek, ki je najbolj razširjen od transferjev – junija ga je pri nas prejemalo 187.676 družin za 320.881 otrok –, se glede na materialni položaj družine izplačuje v osmih dohodkovnih razredih, najnižji znesek je 25 evrov na mesec, najvišji pa skoraj sedemkrat več, 172 evrov, v povprečju pa so upravičencem izplačali po 71 evrov na mesec.

Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je država za to leta 2024 namenila skoraj 279 milijonov evrov. Zgornja meja upravičenosti v osmem dohodkovnem razredu je postavljena pri 1293 evrih na člana gospodinjstva, največ prejemnikov pa je v sedmem dohodkovnem razredu, z več kot 836 in manj kot 1071 povprečnega mesečnega dohodka na člana. V zadnjih petih letih se je za skoraj tretjino povečalo število otrok tujcev prejemnikov dodatka – s 27.853 leta 2020 (kar je predstavljalo 8,6 odstotka vseh takratnih upravičenih) na 38.043 leta 2024 (oziroma 12 odstotkov prejemnikov).

Zamisli, da bodo proučili možnost o uvedbi družinske politike z univerzalnim prejemkom za vse otroke, je bilo slišati tako v času Šarčeve kot zadnje Janševe vlade, a prav konkretnih korakov v tej smeri ni bilo. Poznavalci opozarjajo, da bi bilo smiselno pretehtati predvsem povezanost davčne, socialne, družinske in stanovanjske politike.