
Galerija

Na Jesenicah so danes uradno odprli novo cev avtocestnega predora Karavanke, ki po besedah infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek ni le infrastrukturni projekt, ampak tudi dragocena naložba v varnost ljudi, gospodarsko konkurenčnost in dolgoročno stabilnost čezmejnih povezav. Promet bo po novi, vzhodni cevi predora stekel v petek.
S projektom druge cevi karavanškega predora Slovenija po ministričinih besedah znova dokazuje, da zmore načrtovati, usklajevati in izpeljati izjemno zahtevne infrastrukturne projekte strateškega pomena za prometno povezljivost države in regije.
Gre za naš najmodernejši cestni predor, ki je del ene ključnih evropskih prometnih povezav, je še izpostavila Bratušek. Ta je letošnje leto označila za leto predorov. Skupna dolžina zaključenih predorov, kamor se všteva tudi nov predor Karavanke, predori na trasi drugega tira med Divačo in Koprom ter predori na trasi severnega dela tretje razvojne osi, po njenih besedah znaša nekaj več kot 32 kilometrov.
Ob odprtju nove cevi avtocestnega predora Karavanke tudi uredba o DPN za ureditev platoja Karavanke
Minister za naravne vire in prostor Jože Novak se je udeležil uradnega odprtja nove cevi avtocestnega predora Karavanke, ki po besedah infrastrukturne ministrice Alenke Bratušek ni le infrastrukturni projekt, ampak dragocena naložba v varnost ljudi, gospodarsko konkurenčnost in dolgoročno stabilnost čezmejnih povezav. Vlada pa je danes sprejela tudi uredbo o Državnem prostorskem načrtu (DPN) za ureditev platoja Karavanke, ki predvideva bolj funkcionalne rešitve za upravljanje s tovornim prometom.
Na območju obstoječega platoja se načrtuje rušitev nekaterih obstoječih objektov ter preureditve obstoječega objekta in prometnih ureditev za boljše upravljanje, vodenje in nadzor prometa ter delovanje Policije in drugih državnih organov. Velikost platoja Karavanke bo merila 115.761 m2 ali 0,116 km2. Načrtovana je izgradnja 140 parkirnih mest, ki bodo omogočala izločanje in parkiranje tovornih vozil.
Minister Novak je ob robu slovesnosti še poudaril, da je bilo Ministrstvo za naravne vire v tem mandatu izjemno učinkovito na področju državnega prostorskega načrtovanja. Sprejeli smo 11 državnih prostorskih načrtov, 18 sklepov o pripravi DPN in 12 študij variant. Trenutno je v pripravi 52 DPN za približno 260 km železniških koridorjev, 160 km cestnih koridorjev ter 1850 MW elektrarn. V prihodnjem mandatu pa pričakujemo še vsaj 10 pobud za nove železniške in cestne odseke ter energetske objekte in sprejem še vsaj 10 Državnih prostorskih načrtov.
Nova cev bo po njenih besedah skupaj z nadgrajeno obstoječo omogočila tudi popolno uskladitev z evropsko direktivo o varnosti v cestnih predorih in zagotavlja standarde, ki jih imajo vsi najmodernejši predori v Evropi.
Da gre za enega največjih infrastrukturnih dosežkov v Sloveniji v zadnjih letih in pomemben korak naprej za prometno varnost, mobilnost ter mednarodno povezovanje, je na slovesnosti izpostavil tudi predsednik uprave Darsa Andrej Ribič.
»Druga cev predora Karavanke povezuje države, ljudi in gospodarstva, je simbol sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo ter pomemben prispevek k razvoju evropskega prometnega prostora,« je dejal. Kot zanimivost je izpostavil, da so na slovenski strani izkopali za 171 olimpijskih bazenov kamenin, porabili za 78 olimpijskih bazenov betona in porabili toliko jekla, kot ga je vgrajenega v Eifflovem stolpu.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je poudarila pomen projekta za celotno Evropo. »Predor že več kot tri desetletja povezuje ljudi, podjetja, gospodarstva na obeh straneh Karavank in je že leta 1991, ko je bil odprt, nosil izjemno močno sporočilo - meje naj povezujejo, ne ločujejo. Danes to sporočilo nadaljujemo,« je dejala.
Slovesnosti, ki je potekala pred predorom, je sledil prerez traku znotraj predora, na sami meji med Slovenijo in Avstrijo, kjer so se srečali predstavniki obeh držav, pa tudi izvajalcev del in upravljavcev predora - Darsa in Asfinaga.
Avstrijski minister za inovacije, mobilnost in infrastrukturo Peter Hanke je izpostavil, da je z 200 milijoni evri izgradnja druge cevi karavanškega predora tudi eden izmed največjih infrastrukturnih projektov v Avstriji.
Po njegovih besedah ne gre le za velik gradbeni projekt, temveč tudi za projekt, ki povezuje ljudi ter jim zagotavlja boljšo, bolj varno in hitrejšo pot med severom in jugom.
Promet bo po novi predorski cevi stekel v petek ob 9. uri, kar pa še ne bo prineslo težko pričakovane izboljšane prometne pretočnosti in s tem olajšanja tako za voznike kot za prebivalce Jesenic. Tem je ministrica Bratušek danes zagotovila, da se bodo po končanem projektu na Karavankah lotili tudi rekonstrukcije ceste skozi Jesenice.
Prej pa bo treba celovito sanirati še staro cev karavanškega predora. Po preusmeritvi prometa v novo cev bodo 35 let staro zahodno cev zaprli in se v roku enega tedna lotili njene prenove. Na slovenski strani bo dela glede na pogodbo za 82,5 milijona evrov brez DDV izvedel konzorcij družb Kolektor CPG, Gorenjska gradbena družba in Kolektor Koling.