Uradno: Slovenija na Grenlandijo pošilja dva častnika

Po tem, ko so na Grenlandijo v četrtek mnoge evropske države poslale svoje vojake, se je na dopisni seji enako odločila tudi slovenska vlada. Na ta severni otok, največji na svetu, bomo tako tudi Slovenci poslali dva pripadnika Slovenske vojske, in sicer dva častnika, so potrdili na vladi. O času izvedbe vaje bo odločitev sprejeta v fazi načrtovanja, so sporočili. Dodali so, da bo ministrstvo izvedlo ustrezne postopke za sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi vaje. Navedli so še, da ima Slovenija z Dansko sklenjen memorandum o stikih na vojaškem področju iz leta 1998.

Na Grenlandiji sicer že nekaj dni poteka misija Arktična vzdržljivost, v kateri med drugim sodelujejo Francija, Nemčija, Švedska, Velika Britanija in Norveška, Italija je danes sporočila, da svojih vojakov na mislijo ne bo poslala. Evropske države so se sicer za napotitev vojakov na Grenlandijo odločile po vedno bolj glasnih zahtevah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da si Združene države Amerike prilastijo Grenlandijo, čemur pa nasprotujejo tako Grenlandci kot večji del Evrope. Trump je sicer državam, ki ne podpirajo njegovih načrtov za priključitev Grenlandije ZDA, zagrozil z novimi carinami. Na dogodku v Beli hiši je dejal, da bo morda uvedel carine, in ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo za nacionalno varnost.     

V samo nekaj tednih je tako Grenlandija iz obrobne novice postala ena najpomembnejših tem v svetovnih medijih, zahvaljujoč predsedniku Trumpu, seveda. Podnebne spremembe, nove ladijske poti, dostop do pomembnih surovin in varnostna struktura Nata so največji otok na svetu spremenili v prostor, kjer se prekrivajo interesi velikih sil, regionalnih akterjev in lokalnega prebivalstva. Trumpova želja, da bi si jo prisvojil, pa je Grenlandijo spremenila v krizno točko, ki bi lahko privedla celo do razpada transatlantskega zavezništva. Trumpu sicer ni jasno, zakaj Danska sploh zahteva kakršne koli pravice do Grenlandije. »Dejstvo, da so tam pred 500 leti pristali z ladjo, ne pomeni, da si lahko državo kar lastijo,« je dejal pred dnevi in tako postal tarča številnih šal, Američani namreč opozarjajo, da so na povsem enak način do svoje države namreč prišli tudi oni. A odnos med Dansko in Grenlandijo je precej bolj zapleten. Ne gre za klasično kolonialno prevlado, temveč dolgo trajajoče diplomatske in pravne odločitve. Grenlandija je bila v preteklosti del dansko-norveške krone, Danska pa je po letu 1814 kljub izgubi Norveške ohranila nadzor nad otokom. Suverenost Danske je bila dodatno potrjena leta 1933, ko je sodišče v Haagu zavrnilo norveške zahteve po vzhodni Grenlandiji.

Danes je Grenlandija sestavni del Kraljevine Danske, vendar uživa široko avtonomijo, vključno z lastnim parlamentom, uradnim jezikom in nadzorom nad naravnimi viri. Otočani so se na referendumih odločili za ohranitev odnosa z Dansko, z večjo avtonomijo, namesto popolne neodvisnosti. Ta odnos predstavlja geopolitični kompromis: Danska zagotavlja varnost in mednarodni status, medtem ko Grenlandija Danski zagotavlja vpliv na arktičnem območju. »Danska pravna legitimnost je danes izjemno močna, kar je v Arktiki redkost,« poudarja Paal Sigurd Hilde iz Norveškega obrambnega inštituta. »Zato Grenlandija že stoletja ni sporno območje.« Grenlandija predstavlja ključni geostrateški vzvod za Dansko. Brez nje bi imel København omejen vpliv zunaj evropske celine. Danska skupaj z Grenlandijo sodeluje v Arktičnem svetu, varnostnih načrtih Nata in globalnih razpravah o podnebnih spremembah. »Grenlandija daje Danski nekaj, kar majhne države redko prejmejo – strateško globino,« po poročanju tujih agencij pravi Michael O'Connor, nekdanji svetovalec Nata za Arktiko. »Zaradi nje Danska ni le upravičenka do varnosti, ampak k njej bistveno pripomore.«

Za Evropsko unijo je Grenlandija postala strateški steber energetske in industrijske varnosti. Posebej je poudarjen potencial redkih kovin, potrebnih za zeleni prehod. Leta 2021 je Evropski svet potrdil, da Grenlandija ni del ozemlja EU in ne spada na enotni trg ter da za razliko od nekaterih najbolj oddaljenih regij EU ni vezana na pravni red EU, ampak je upravičena do finančnega okvira, ki krepi strateško partnerstvo. »Brez dostopa do arktičnih virov ostaja evropska industrijska politika ranljiva,« opozarja Isabelle Fournier, profesorica na Univerzi v Lillu. »Grenlandija je ena redkih realnih alternativ kitajski prevladi v sektorju kritičnih surovin.«