Zdravnik Jernej Bernik: »Te dni imamo res veliko dela«. Ima tudi sporočilo za starejše ...

Po torkovem najprej veselju zaradi novozapadlega snega, nato pa jezi, ki so jo povzročile neočiščene ceste, je zdaj prišla nevarnost zdrsov in padcev na poledenelih cestah in pločnikih. Nekoliko višje temperature na delih, izpostavljenih sončnim žarkom, zgornje plasti snega namreč stopijo, ko nanje pade senca, še posebej pa, ko se ponoči temperature močno spustijo, pa voda ponovno zamrzne in postane še bolj nevarna, kot je bila prej. Novo nastala ledena prevleka je namreč bistveno bolj gladka in posledično spolzka, pogosto pa nevarnosti ni mogoče videti ali pričakovati, zato padci v takšnih razmerah postanejo pogostejši. Še huje pa bo jutri, ko se bo po opozorilih Arsa v zračni plasti med 500 in 1500 metri segrelo, zato lahko po nižinah, kljub zimskemu občutku pri tleh, tudi dežuje. Posledica tega je lahko žled, pa seveda huda poledica, ki bo ogrožala vse udeležence v prometu, ne le pešcev. Na ljubljanski urgenci so sicer v prvih dneh leta oskrbeli 198 poškodb zaradi padca ali zdrsa na snegu in ledu, od tega 166 samo ta teden. V celotnem lanskem letu jih je bilo 414. V mariborskem urgentnem centru pa so v ponedeljek in torek obravnavali več kot 100 poškodovancev.  

Ne želijo spet preseči kapacitet

Urgentni zdravnik v urgentnem kirurškem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Jernej Bernik je povedal, da pri njih prednjačijo poškodbe zapestja in rok. Letos so oskrbeli 47 zlomov zapestja in rok, 22 zlomov gležnja, 11 zlomov ram in 11 zlomov kolka. »Ob tem je veliko število poškodb, kot so udarnine prsnih košev, okončin, tudi glave, tako da imamo res kar veliko dela te dni na urgenci,« je dejal v izjavi za medije. Spomnil je, da so bile v preteklih letih kapacitete urgentnega kirurškega bloka nekajkrat presežene, čemur se želijo letos izogniti, zato vse pozivajo k previdnosti. V normalnih razmerah v urgentnem kirurškem bloku dnevno obravnavajo med 170 in 200 pacientov, v zadnjih dneh pa »to številko krepko presegamo, tja proti 250 pregledov dnevno«, je dejal. Prebivalce zato pozivajo, da se oblečejo in obujejo primerno razmeram ter da so previdni. »Predvsem pa starejšo populacijo pozivamo, naj ostaja doma. Svojce starejših naprošamo, da jim pomagajo pri opravkih, pri nakupih in jim tako prihranijo pot po zaledenelih pločnikih, ki zanje trenutno predstavljajo precej veliko tveganje za resne poškodbe,« je poudaril Bernik. Med poškodovanci sicer trenutno prednjači delovna populacija, a so razmere zelo ogrožajoče za starostnike.

Tudi predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor Gregor Prosen ljudem svetuje, naj bodo pozorni pri hoji po zaledenelih površinah, tudi na primer na terasah ali stopniščih doma. To še posebej velja za starejše ljudi. »Ko starejši padejo, so zaradi svojih bolezni in osteoporoze veliko bolj rizični, da si ob tem kaj zlomijo. Zlom sam po sebi mnogokrat ni takšen problem kot zapleti, ki pri tem nastanejo. Ko pacient enkrat postane nemobilen ali težje pokreten, ga je zelo težko spet aktivirati. In to ima lahko veliko bolj daljnosežne posledice kot sama zlomljena kost,« je povedal Prosen. Poudarja, naj se ljudje v takšnih razmerah ne vozijo s skiroji, če že, pa naj obvezno uporabljajo čelade. V mariborskem urgentnem centru so v prvih dveh dneh tega tedna obravnavali skupno več kot sto oseb zaradi poškodb, povezanih z vremenskimi razmerami. »Imeli smo osem poškodb zaradi padcev pri smučanju, ostalo pa so večinoma padci na zaledenelih površinah in s tem povezani zlomi, predvsem roke in noge,« je dejal Prosen.