
Galerija

Na Norveškem se spominjajo 77 žrtev množičnega pokola, ki ga je pred 15 leti v Oslu in na otoku Utoya izvedel desničarski skrajnež Anders Behring Breivik. Spominske slovesnosti so začeli pred novim spomenikom žrtvam v norveški prestolnici, kjer so prebrali njihova imena, govorci pa izpostavili, da napada in ideologije, ki stoji za njim, ne smejo nikoli pozabiti.
Napad je 22. julija 2011 izvedel norveški desničarski skrajnež Anders Behring Breivik, ki je blizu vladnega poslopja v Oslu najprej sprožil bombo, ki je ubila osem ljudi, nato pa je na poletnem taboru podmladka norveške laburistične stranke (AUF) na okoli 40 kilometrov oddaljenem otoku Utoya v streljanju ubil še 69 ljudi, večinoma najstnikov. Okoli 500 udeležencev tabora je napad preživelo. Breivik, občudovalec nacistične ideologije, je bil med drugim prepričan, da so organizacije, povezane z laburistično stranko, pomagale pri islamizaciji Norveške. Od leta 2012 zaradi napada prestaja najvišjo, 21-letno zaporno kazen, ki mu jo lahko podaljšajo, če bo še naprej pomenil grožnjo družbi.
In množičnega pokola na Norveškem se je spomnila tudi nekdanja predsednica DZ, ki na jesenskih lokalnih volitvah želi priti v ljubljanski mestni svet, če ne celo na župansko mesto, Urška Klakočar Zupančič. Pravi, da ko se se spominjamo masakra otrok na norveškem otoku Utoya, se moramo vprašati, če smo se kaj naučili?
»Zlo ima oči. Zlo ima obraz. Zlo je človek. Človek, ki sovraži. Človek, ki ubija. Zlu ni ime samo Breivik. Veliko imen ima. In najdemo ga povsod. Na vseh celinah in v vseh državah. Vemo, kdo je in kje je. Pa vendar mu pustimo, da se širi še naprej. Včasih pride na oblast. Zlo mori tudi otroke. In nekateri ob tem niti ne trznejo. Zlo ne izbere nas. Mi izberemo zlo. Tudi takrat, ko smo tiho. Pa ne bi smeli biti, « je ob tem zapisala Urška Klakočar Zupančič.