»Narava si je novembra 1887 ogrnila bel plašč in se že pripravila k počitku, ko so ugledni rodoljubi vodilni možje takratnega Žužemberka začeli razmišljati o ustanovitvi prepotrebne gasilske organizacije, ki je žužemberška dolina in Suha krajina dotlej nista imeli,« je v knjižici V senci žužemberškega gradu ob petdesetletnici gasilske čete 1938. zapisal dolgoletni načelnik društva in šolski upravitelj France Mrvar. Pripravljalni odbor so takrat sestavljali nadučitelj Franc Koncilja, Jakob Dereani, Josip Rohrman in Franz Waland, ki jih je vlada 7. aprila 1888 tudi potrdila, 27. maja pa so že organizirali ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo 100 ljudi. Člani so vodstvo čete zaupali možu močne volje in vztrajnega dela, nadučitelju Francu Koncilji, namestnik načelnika je postal gostilničar Ivan Vehovec, tajnik pa učitelj Josip Schmoranzer in orodjar Edmund Jarc. Že prvo leto so zgradili gasilsko shrambo ter kupili brizgalno in gasilsko opremo. Ognjeni krst so žužemberški vojščaki sv. Florijana imeli že 12. decembra istega leta, ko je v bregu gorela hiša Ivana Pijelke. V kratkem času so požar pogasili in preprečili nevarnost, ki je grozila celemu trgu.
Prapor iz Amerike
Ustanovitev požarne brambe je veselo odmevala tudi v srcih žužemberških rojakov v Clevelandu v ZDA. V domovino so poslali krasen rdeči prapor s podobo nebeškega zavetnika in na drugi strani gasilski znak z bogato ročno vezenino v svili in zlatu. Prapor so krasili tudi trije trakovi ponosne slovenske trobojnice, poleg je bil napis z zlatimi črkami: U spomin iz Amerike, Prosta pozarna branmba zuzenberska in C. 1891 O. Moderno brizgalno, ki je več kot 60 let reševala imetje po suhokranjskih vaseh, so kupili leta 1895. Pred drugo svetovno vojno, leta 1938, se jim je uresničila želja, slovesno so odprli novi gasilski dom. Z leti je društvo raslo, zlasti ob okroglih jubilejih pa so se veselili novih pridobitev. Izjemno ponosni so tudi na sodelovanje s sosednjimi društvi, še posebno z gasilci pobratenih društev iz Črnomlja in hrvaških Belavićev iz Duge Rese. Prvo pobratenje z gasilci iz Belavićev so podpisali leta 1980, ob 120-letnici društva pa so na slavnostni seji listino obnovili in poglobili sodelovanje.
1888. SO PRIPRAVILI ustanovni občni zbor.
Tudi letošnji, že 138. občni zbor je pokazal, da so gasilci dobro pripravljeni za najzahtevnejše intervencije, tudi za izvajanje tehničnega reševanja ob nesrečah v cestnem prometu na območju Občine Žužemberk. Samo lani so posredovali na 17 intervencijah, od teh je bilo 11 prometnih nesreč.

Pod vodstvom načelnika Franceta Mrvarja (sedi tretji z desne) so 21. septembra 1930 blagoslovili novo motorno brizgalno. FOTO: Arhiv Jelke Mrvar
»Minulo leto je minilo v znamenju povezanosti in prizadevnosti, saj smo z voljo, energijo in pripravljenostjo izpolnili načrte, zapisane na začetku lanske poti, tako na operativnem, organizacijskem in tudi družabnem področju,« je povedal predsednik
Mihael Filipič in izrazil veliko veselje ob izpeljavi državnega pokalnega tekmovanja dvojic Fire Combat, ki ga v Sloveniji organizirajo le štiri društva. »Želimo si, da bi se pomena tega tekmovanja za prostovoljne operativne gasilce zavedalo še več gasilskih društev in posameznikov, saj bi moral biti takšno vajo danes samozavestno in strokovno izvesti vsak operativni gasilec sodobnega časa,« je še dodal. Občni zbor je potekal tudi v znamenju volitev in kadrovskih sprememb. Na željo poveljnika
Petra Košička, ki je funkcijo uspešno opravljal od leta 2015, so sprejeli njegov odstop in imenovali novega poveljnika
Andraža Hočevarja. Gasilci so z mislimi že v letu 2028, ko bodo praznovali častitljivo 140-letnico.

Novi poveljnik Andraž Hočevar FOTO: Slavko Mirtič

Edmund, prestreljen je bil med drugo svetovno vojno, je na vrhu stolpa krasil prvi gasilski dom, dvojnik danes stoji na obnovljenem domu. FOTO: Slavko Mirtič