Ustavni sodniki 
rešujejo vojake?

LJUBLJANA – Ustavno sodišče naj bi v kratkem (že v naslednjih dnevih) javno razglasilo svojo odločitev o (ne)ustavnosti nekaterih določil zakona o tajnih podatkih in zakona o pravdnem postopku ter presojalo. Zahtevo za njihovo presojo je ustavnemu sodišču namreč podalo ljubljansko delovno sodišče, ustavni sodniki pa so jo pred šestimi dnevi uvrstili na dnevni red svoje seje. Za kaj pravzaprav gre?

Resnici na ljubo je delovno sodišče omenjeno zahtevo ustavnemu sodišču podalo že leta 2010.

Do februarja 2011 že 2424 kopij

Po informacijah, s katerimi razpolaga Sindikat vojakov Slovenije (SVS), naj bi se delovno sodišče odločilo, da bo zahtevalo ustavnopravno presojo navedenih določil zaradi tako imenovanih formacij (formacijskih dolžnosti v Slovenski vojski), ki se uporabljajo kot ključna podlaga pri sistemizaciji, saj so del splošnega akta delodajalca in zoper katere vsi, ki so zaposleni v Slovenski vojski, lahko uveljavljajo varstvo svojih pravic pred sodiščem. Do tajnih vojaških dokumentov, kar formacije nedvomno so, so zapisali na spletni strani SVS, pa pooblaščenec pripadnikov Slovenske vojske nima dostopa in zato tudi pripadniki Slovenske vojske nimajo možnosti pričakovati učinkovitega sodnega varstva pravic, do katerega so po ustavi in zakonu sicer (očitno le navidezno) upravičeni. Mimogrede, SVS je že februarja 2011 podalo prijavo (obvestilo policijo oziroma MNZ), da je Generalštab (GŠ) Slovenske vojske že 2424-krat nezakonito kopiral dokumente, ki vsebujejo zaupne podatke o formacijskih dolžnostih vojakov – da gre za nezakonito kopiranje, je v enem primeru potrdil tudi inšpektorat za notranje zadeve! – in jih prostodušno posreduje sodišču, ki pa potem, zato, ker očitno gre za zaupne podatke, ne more izdati sodbe ali sodbe izročiti tem vojakom.

No, julija letos je član SVS v pravdnem postopku na višjem delovnem sodišču resda, kot temu pravimo, dobil spor, saj je višje delovno sodišče razsodilo njemu v prid oziroma sklenilo, da mora prvostopenjsko sodišče znova obravnavati njegov primer. Tu pa se je še enkrat pojavila zadrega: zato, da bi prvostopenjski sodnik lahko opravil svojo delovno obveznost, je ministra za obrambo Romana Jakiča zaprosil, naj vsaj z nekaterih formacij umakne stopnjo tajnosti, saj v nasprotnem primeru v pravdnem postopku za konkretnega tožnika (vojaka) ne bo mogel izdati sodbe. Zakaj ne? Ker pooblaščenec tožnika nima oziroma v skladu z veljavnim zakonom o obrambi ne more imeti dostopa do tajnih podatkov o formacijah, ki se v SV uporabljajo kot podlaga za sistemizacijo. So pa (bili) škarje in platno glede tega, kot rečeno, v rokah ustavnih sodnikov. Da bi minister za obrambo v posameznih primerih umikal stopnjo tajnosti z različnih formacij, ni prav veliko upanja, saj lahko stori samo tisto, kar mu omogoča oziroma dopušča zakon o obrambi.

Slovenski vojaki so, skratka, talci zakonodajnega paradoksa: lahko sicer tožijo svojega delodajalca in pričakujejo, da bo sodna veja oblasti s sodbo obvarovala njihove ustavne in zakonske pravice, po drugi strani pa sodišče ne sme ne njim ne njihovim pravnim zastopnikom dovoliti, da bi bili navzoči na sojenju, oziroma celo še huje, ne sme jim vročiti niti sodbe.

Ali se bodo vremena »kranjskim« vojakom zdaj končno le zjasnila, je odvisno od odločitve ustavnega sodišča.

Še dobro, da je ministrstvo za obrambo pri podjetju Bene Commerce (za 981.000 evrov) naročilo 6000 novih vojaških čelad. Ne, ne samo zaradi tega, ker bodo vojaki z njimi laže delovali tudi v najtežjih taktičnih, klimatskih in prostorskih razmerah. Nove čelade bodo, če se pošalimo, nujno potrebovali tudi vsakič, ko se bodo z glavo zaletavali v nekatere butalske zakone in ob zidove sodnih mlinov na veter.

O čem je okrožni sodnik pisal Jakiču?

Ljubljanski okrožni sodnik mag. Darko Krašovec je v pismu, ki ga je 26. julija letos poslal obrambnemu ministru Romanu Jakiču, natančno pojasnil, zakaj ne more izreči sodbe in te izročiti tožeči stranki, dokler so podatki o formaciji tožeče stranke označene s stopnjo tajnosti interno: »Sodnik bo moral svojo določitev obrazložiti v sodbi. Tožeča stranka oziroma njegov pooblaščenec pa ne izpolnjujeta pogojev za obdelavo tajnih podatkov, zato jima sodišče navedenih prilog ne sme vročati, niti jima ne bo smelo dopustiti navzočnosti na naroku, na katerem bo sodišče te dokaze izvajalo. Prav tako sodišče ne more svoje sodbe opreti na vsebino formacije, ne da bi razkrilo tajne podatke, kar pomeni, da ne bo moglo izdati sodbe.«