
Galerija

LJUBLJANA – Ustavno sodišče je razveljavilo 12. člen zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize. Zakon je med drugim obdavčil nagrado nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju.
Člen določa, da se zakon uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009 naprej. Zakon je začel veljati oktobra 2009, veljal pa je do konca leta 2010, torej za dohodke v letih 2009 in 2010.
Sicer pa so od devetih sodnikov in sodnic trije glasovali proti, in sicer sodnici Marta Klampfer in Etelka Korpič - Horvat ter sodnik Mitja Deisinger.
Naj spomnimo: že večkrat dokapitalizirana in v rdeče številke potopljena državna banka NLB je februarja 2009 nekdanjemu predsedniku uprave banke Marjanu Kramarju izplačala okoli milijon evrov nagrade. Za dobro opravljeno (!) delo. Kljub pozivom vlade se Kramar v času krize denarju ni želel odpovedati, zato mu je država s spremembo zakona in uvedbo dodatne 49-odstotne obdavčitve pobrala kar devet desetin nagrade.
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti zakona, začetem z zahtevo Upravnega sodišča, z odločbo št. U-I-158/11 z dne 28. 11. 2013 odločilo, da se 12. člen Zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize (v nadaljevanju ZDDDČPNO) razveljavi. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo v sestavi devetih sodnic in sodnikov s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnici mag. Marta Klampfer in dr. Etelka Korpič - Horvat ter sodnik dr. Mitja Deisinger, ki so dali odklonilna ločena mnenja. Pritrdilni ločeni mnenji pa sta dala sodnica dr. Jadranka Sovdat in sodnik Jan Zobec. Osrednje vprašanje obravnavane zadeve je bilo, ali je 12. člen ZDDDČPNO v neskladju z ustavno prepovedjo povratne veljave pravnih aktov iz 155. člena Ustave. Ustavno sodišče poudarja, da v okvir te presoje (ustavnosti zakona) ne spada ocena konkretnih ravnanj posameznih članov organov poslovodenja in nadzora. Odločanje o morebitni subjektivni odgovornosti posameznika, ki bi izvirala iz opustitve dolžne skrbnosti ali morda celo iz očitka zlorabe pooblastil pri izvrševanju nalog organa poslovodenja oziroma nadzora v gospodarski družbi, je predmet drugih, zoper konkretne osebe vodenih postopkov. |