Ustavno sodišče zavrnilo Katarino Kresal

LJUBLJANA – Ustavno sodišče ni sprejelo ustavne pritožbe nekdanje notranje ministrice Katarine Kresal, ki jo je vložila zoper odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2012. To je pritrdilo upravnemu sodišču, ki se je izreklo za nepristojno za obravnavo njene tožbe zoper mnenje protikorupcijske komisije. 

Računsko sodišče je avgusta 2011 ministrstvu za notranje zadeve v revizijskem postopku o pravilnosti najema stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) na Dimičevi v Ljubljani izdalo negativno mnenje. Dan kasneje je protikorupcijska komisija sporočila, da ravnanje uradnih oseb na ministrstvu pri najemu prostorov za NPU ustreza definiciji korupcije. To je bil razlog za nepreklicni odstop Kresalove z mesta ministrice za notranje zadeve.

Kresalova je zoper načelno mnenje protikorupcijske komisije vložila tožbo, upravno sodišče pa se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in je odstopilo zadevo v reševanje stvarno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani. Kresalova je zoper sklep upravnega sodišča vložila pritožbo, ki jo je vrhovno sodišče zavrnilo.

Nekdanja ministrica je menila, da je načelno pravno mnenje komisije poseglo v njene pravice na področju javnega prava. Glede na to ji je lahko po njenem prepričanju učinkovito sodno varstvo zagotovljeno le v upravnem sporu.

Pojasnitve ustavnega sodišča

Ustavno sodišče pa v odločbi pojasnjuje, da z očitki, da se je upravno sodišče napačno izreklo za nepristojno za odločanje v tej zadevi in da je vrhovno sodišče napačno zavrnilo pritožbo, zatrjuje kršitev materialnega in procesnega prava. Toda ustavno sodišče ne presoja nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava samih po sebi. Preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, je pojasnilo.

Sklepa upravnega in vrhovnega sodišča po opozorilu ustavnega sodišča ne pomenita odrekanja sodnega varstva, ampak sta procesni odločitvi. Pomenita le, da upravno sodišče ni pristojno in da ima pritožnica učinkovito sodno varstvo na razpolago pred sodiščem splošne pristojnosti. To pa je stališče, ki samo po sebi ne pomeni posega v pravico do sodnega varstva, navaja ustavno sodišče.