Utripajoče luči, radarji in sirene: nova orožja proti vožnji v napačno smer

Vožnja v nasprotno smer je eden najnevarnejših prometnih prekrškov, ki si jih lahko zamislimo. Pri nesrečah, ki se zgodijo zaradi nje, so posledice lahko tragične. Takšne primere smo že imeli tudi letos. Kolikokrat se primeri kaj takšnega? Jasnih podatkov ni oziroma so zapleteni. Kot so nam povedali na policiji, podatkov o vožnji v nasprotno smer, kadar gre za kaznivo dejanje, nimajo, saj jih statistično ne vodijo v takšni obliki, temveč so ti primeri vključeni v širšo skupino kaznivih dejanj. Na voljo so le podatki za primere, ko gre za prekršek. Leta 2023 je bilo obravnavanih 14 kršitev vožnje v nasprotno smer, leta 2024 devet, lani petnajst in letos do sredine junija sedem. Za vožnjo v nasprotno smer po avtocesti ali hitri cesti je predpisana kazen 1200 evrov ter 18 kazenskih točk, s čimer preneha veljavnost vozniškega dovoljenja.

Poleg ugotovljenih prekrškov je vsaj sporočil o takšnem početju še precej več, včasih jih slišimo po radiu, v prometnih obvestilih ... Na policiji so nam dali točen podatek – lani je v njihov operativno-komunikacijski center prišlo 86 sporočil o vožnji v napačno smer. Za uspešno ustavitev takšnih voznikov je pomembno, da prijavitelji podajo čim bolj točno lokacijo. Seveda je tudi veliko primerov, ko kršitelji obrnejo in začnejo voziti v pravilni smeri.

Ostanimo mirni

Kot pravijo na policiji, voznik najpogosteje zapelje v nasprotno smer zaradi napačnega vključevanja na avtocesto ali hitro cesto. Vzroki so največkrat nepozornost, zmedenost, slabša orientacija, vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, utrujenost ter zdravstvene težave oziroma starost voznika. Pogosto se zgodi, da voznik zgreši izvoz ali uvoz, nato pa poskuša napako popraviti z nevarnim obračanjem, vožnjo vzvratno ali napačnim zavijanjem na izvozno rampo.

Najbolj kritične so točke, kjer lahko voznik napačno zapelje na avtocesto ali hitro cesto. To so predvsem priključki, vključno s križišči ob njih, počivališča in razcepi; dogaja se, da voznik zaradi slabše preglednosti, nepoznavanja območja ali trenutne zmedenosti napačno zavije na priključek. Na počivališčih je tveganje večje pri vračanju na avtocesto, zlasti ponoči ali ob slabši vidljivosti. Najbolj nevarna mesta so tam, kjer je prometna ureditev zapletena in vozniki ne poznajo območja ali pa nanje vpliva eden od prej naštetih vzrokov. Najbolj kritični so noč, mrak in čas slabše vidljivosti, predvsem takrat, ko je na cesti manj prometa. Voznik, ki zapelje v nasprotno smer, v takem primeru svoje napake ne zazna tako hitro, kot bi jo, če bi že pri vključevanju v gostejši promet opazil vozila, ki mu vozijo nasproti (v skladu s prometno ureditvijo).

Prepovedan vstop na avtocesto ni vselej zadostno opozorilo. Foto: Mavric Pivk

Kaj storiti, ko se to zgodi? Če voznik na avtocesti opazi vozilo, ki vozi v nasprotno smer, mora najprej zmanjšati hitrost, ostati miren, se umakniti na vozni oziroma po potrebi na odstavni pas, vključiti varnostne utripalke in ne prehitevati. Dogodek naj prijavi policiji ali prometno-informacijskemu centru, pri tem pa sporoči lokacijo, smer vožnje in opis vozila. Če voznik sam ugotovi, da vozi v napačno smer, mora takoj ustaviti na najbližjem varnem robu vozišča, vklopiti utripalke, ne sme obračati ali voziti vzvratno, ampak mora počakati na pomoč.

Utripajoče luči

Kako bi te nevarne vožnje v nasprotno smer kar najbolj omejili? Kot so nam dejali na policiji, je osnovni ukrep dobro vidna vertikalna signalizacija – že postavljeni prometni znaki za prepovedano smer, opozorilne table /STOP napačna smer/ in talne označbe so voznikom dobro vidni. Kljub temu je vedno prostor za izboljšave, s katerimi bi upravljavec avtocest lahko voznika še prej in bolj neposredno opozoril, da je na priključku zapeljal v nasprotno smer. Kot dodajajo na policiji, so učinkovit dodaten ukrep senzorsko sproženi svetlobni znaki z dodatnimi utripajočimi rumenimi lučmi, svetlobnimi znaki STOP in podobno, zlasti v situacijah, ki se zgodijo v mraku in ponoči.

Kot nam je povedal Sašo Živković, direktor podjetja Intermatic, so v preteklosti že postavili nekaj sistemov na izvozih z avtocest v Sloveniji, ki z radarskim detektorjem zaznavajo v nasprotno smer vozeča vozila. Na table, vertikalno prometno signalizacijo s simbolom odprte roke, ki stojijo na izvozih, so postavili utripalke, ki utripajo rdeče in ob zaznavi vozila. To je bila razmeroma preprosta in ne predraga rešitev. Dodaja, da je danes možnosti za opozarjanje voznikov več. Ena od njih je sistem, ki ima dve mesti zaznavanja: prvo na začetku izvoza, kjer voznika najprej z utripalkami in napisi opozori, da vozi v nasprotno smer, drugo pa nekaj deset metrov naprej, kjer je mogoče voznika ob utripalkah in opozorilnih LED-napisih opozoriti tudi zvočno, denimo s sireno. Sistemi z videodetekcijo take incidente tudi posnamejo, da je mogoče ugotavljati vzroke in način vožnje v nasprotno smer ter preveriti, ali je bilo početje namerno ali ne. Kot pravi, je mogoča tudi postavitev fizičnih ovir, denimo ramp, a se zaplete, ker mora biti sistem brezhiben oziroma stoodstotno zanesljiv, kar je zaradi prometnih kolon, vzdrževalcev in podobnih okoliščin lahko problematično.