V 24 urah zabeležili več kot 300 vrst, od tega 100 zavarovanih

V okviru dogodka BioBlitz Slovenija so Radence za 24 ur preplavili številni naravoslovci, oboroženi z daljnogledi, metuljnicami, zvočnimi detektorji, fotoaparati in lupami. Na pobudo Radenske Naturelle je več kot 70 strokovnjakov iz štirih držav popisovalo floro, fungo in favno. Že po prvem pregledu so v sistem vnesli 300 vrst, od tega 100 zavarovanih. Dogodek je znova dokazal, da lahko človek, industrija in narava uspešno sobivajo, če naravi le prisluhnemo.

V času, ko narava doživlja vse večje pritiske, je spremljanje števila in raznolikosti vrst ključnega pomena – a pogosto prezrto. Zato so raziskovalci biotske raznovrstnosti iz različnih organizacij leta 2017 zasnovali BioBlitz Slovenija, dogodek, ki združuje poznavalce vrst in prostovoljce pri intenzivnem raziskovanju biodiverzitete izbranega območja. Lani je pobuda prejela tudi nagrado natura 2000 za slovenski inovativni dosežek znanosti.

»Knjižnica« podatkov o biodiverziteti bo letos še bogatejša

Biologinja odkriva nove mahove. FOTO: Radenska

Letošnji BioBlitz, ki je v Radencih potekal na pobudo podjetja Radenska in Radenske Naturelle, je poleg slovenskih strokovnjakov za biotsko raznovrstnost privabil tudi strokovnjake iz sosednje Avstrije, Nemčije in Španije. Skupno se ga je udeležilo kar 72 strokovnjakov iz 32 različnih organizacij.

»Popisovali smo glive, mahove, višje rastline, dvoživke, plazilce, netopirje in druge sesalce, ptice, različne skupine rakov, metulje, mravlje, kačje pastirje, hrošče, kožekrilce, stenice, škržate, kobilice, ribe in še bi lahko naštevali. Po prvih vtisih lahko rečemo, da je narava tukaj, čeprav je trenutno zelo sušno, še kako živa,« je povedal Nino Kirbiš, soorganizator BioBlitza iz Herpetološkega društva – Societas herpetologica Slovenica. Presenetila ga je velika prisotnost invazivne vrste signalnega raka, po drugi strani pa visoka gostota rogača, največjega hrošča v Evropi. »Kot zanimivost lahko povem, da smo našli tudi veliko urho, žabico, ki ima zenice v obliki srčkov.«

BioBlitz sta obiskala tudi biologa Werner Holzinger in Daniel Lizbauer z inštituta Ökoteam Graz: »Območje reke Mure nam je razmeroma blizu, saj imamo številne projekte v podobnih habitatih. Vseeno sva našla tukaj zanimive vrste. Presenetilo naju je, da sva našla škržatka, v Avstriji in Sloveniji ogroženo, redko vrsto, ki je tukaj v Radencih, ob reki Muri, prisotna v velikem številu.«

Terenskemu delu sledi urejanje in digitalizacija podatkov

V 24 urah je dvoje delo opravilo 72 biologov. FOTO: Radenska

»Štiriindvajseturno terensko delo je za nami, zdaj pa večino udeležencev čaka še dokončno določanje vrst, pregled vseh fotografij in urejanje podatkov, ki je še bolj zamudno delo kot terenski popis. Vse zbrane podatke bomo do konca leta javno objavili v lani vzpostavljenem državnem informacijskem sistemu za naravo – NarcIS, za katerega skupaj s partnerji skrbi Agencija RS za okolje (ARSO). Že v tem trenutku smo v sistem vnesli več kot 300 vrst, za občutek – pred tem je bilo v sistemu za to območje le 50 vrst,« je povedal Damjan Vinko iz Slovenskega odonatološkega društva, soorganizatorja BioBlitza. Kot doda, bodo s tem dogodkom prispevali k izboljšanju znanja o biotski pestrosti Radencev oziroma tudi Slovenije kot take.

»Veseli nas, da že prvi vpogled v našo okolico kaže, da je ekosistem, kjer imamo vrtine in je v neposredni bližini naše polnilnice vode, živahen, uravnotežen in pester. To je pomemben dokaz, da v lokalnem okolju učinkovito sobivamo z naravo – kar je tudi naša vizija za prihodnost,« je povedala Natalija Kreft, predstavnica podjetja Radenska. »S podporo BioBlitzu nismo samo prispevali k edinstvenemu popisu, temveč smo imeli priložnost spoznati, kaj nam naše okolje sporoča. Med drugim, kako moramo kot podjetje in lokalna skupnost bolje poskrbeti za invazivne rastlinske in živalske vrste, da moramo spodbujati sonaravne kmetijske prakse, kot je ohranjanje cvetočih travnikov, saj so ti življenjski prostor ogroženih vrst organizmov.«

Sodelovanje je ne samo potrebno, temveč tudi izvedljivo

BioBlitz Slovenija poudarja veliko nujnost ohranjanja slovenske narave, pa tudi njenega proučevanja, monitoringa in vključevanja tem ohranjanja narave v državne politike. Obenem je tudi dokaz, da je sodelovanje velikega števila strokovnjakov, pa tudi gospodarstva oziroma podjetij, kot je Radenska, ne samo potrebno, temveč tudi izvedljivo.

»Žal ima državno naravovarstvo premalo posluha za spremljanje stanja biodiverzitete Slovenije. Zato smo še toliko bolj veseli in ponosni na dejstvo, da nam izvedba BioBlitza Slovenija uspeva predvsem s prostovoljnim delom strokovnjakov, biologov, pa tudi s podporo podjetij, kot je Radenska, ki se je pridružila našim pobudam in jih finančno podprla,« je zaključil Damjan Vinko.

Naročnik oglasne vsebine je Radenska