V blato in vodo za bolne otroke (FOTO)

Prostovoljno gasilsko društvo Šentvid pri Stični je bilo ustanovljeno leta 1885, ustanovitelji so bili Vinko Slivnik, Jože Lavrič, Anton Liberšak, Anton Puš, Jakob Porenta, Alojz Ceglar, Franc Grabljevec, Mihael Sadar, Franc Kastelic in Franc Anžlovar. Danes, 140 let pozneje, bi bila deseterica omenjenih mož ponosna na svoje naslednike.

Združili so se v ekipe in uživali.

Mlado in staro.

Tudi s samokolnico je bilo treba.

»Začeli smo leta 2013, saj smo kupovali novo vozilo. S klasično veselico smo zaslužili premalo, da bi lažje kupili vozilo. Tako smo se spomnili na Aviratek,« pove predsednik PGD Šentvid pri Stični Mitja Poljšak. Ob jubileju so letos prevzeli novo specialno gasilsko vozilo MAN GVK-D, ki je opremljeno z napravo za dviganje in prevoz kontejnerjev s tehnično opremo. Menda ni tako opremljenega prostovoljnega gasilskega društva v Sloveniji. Da so ga lahko kupili, je pripomogel tudi Aviratek. Prvič je bilo na preizkušnji čez ovire 100 tekmovalcev, letos rekordnih skoraj 1400 – 1296 odraslih in 100 otrok!

Aviratek je postal za številne malodane zapovedan praznik na tretjo soboto v septembru. »Iz vse Slovenije so se zbrali, domačinov je bilo okoli 30 odstotkov,« pove Mitja. On in še 90 pomagačev so na vso moč grabili več tednov, da so na sončno soboto pripravili praznik, hvalnico blatu in vodi.

Ko smo se pripeljali v Šentvid, je vse teklo kot po maslu. Redar je pokazal, kjer parkiramo, iz zvočnikov nas je božala glasba, uradna napovedovalka Barbara je napovedovala ekipe. »Je kar tempo,« je priznal Mitja. Ker je bilo toliko udeležencev, so se ekipe podajale na start na pet minut. Mitja je zbrane pozdravil, na voljo je bilo tudi razkužilo. »To je edina pozitivna stvar, ki nam je ostala od korone,« se nasmeji in pove, da ima razkužilo v dveh izvedbah: za otroke in odrasle, silili pa niso nikogar.

Petnajst tušev in veliko sreče

Aviratek je rekreativni tek z ovirami, ki združuje šport, druženje in dobrodelnost. Udeleženci morajo premagati različno zahtevne ovire (po dolenjsko imenovane avire) na progi, dolgi približno osem kilometrov, večinoma po gozdnih in makadamskih poteh okoli Šentvida pri Stični in v sosednjih vaseh. Ovire so bile tudi letos izdelane iz naravnih materialov: uporabljajo bale slame, hlode, lesene konstrukcije, koruzo. Poleg glavnega teka so tudi letos pripravili mini aviratek za otroke in mladino z nekaterimi krajši poligoni (300 m, 600 m in 3 km) in manj ovirami.

Otroško veselje v blatu

Zgledna organizacija krasi PGD Šentvid pri Stični.

Mašine iz Grosuplja

»Letos smo dodali še tri bazene, da je bilo čim več vode in blata. V motokros parku smo pripravili luže,« je Mitja opisal eno od novosti. Na voljo je bilo 15 kabin s prho, kjer so lahko udeleženci s sebe sprali blato.

»Vrhunsko je bilo, predvsem pa blatno. Premagati je bilo treba številne ovire, tudi vodo in hlodovino. Važno je sodelovati, ne zmagati, to je naš moto. Tu smo, da smo tudi dobrodelni,« je po prihodu v cilj povedal Nejc Zidar iz ekipe Kepa Team. Zelo dobre volje so bile tudi Mašine, kvartet grosupeljskih deklet. »Prišle smo, da obudimo otroka v sebi. Čez ves poligon je bilo zanimivo, nič ni bilo treba misliti, niti ure in telefona nismo imele. Aviratek pomaga, da pozabiš na vse,« je dejala Ana, družbo so ji delale Sara, Manca in Blažka.

»Domačin sem, prvič sem tekmoval. Ene grehe je težko odslužiti,« je malce za šalo, malo zares povedal Anže, na pot je šel s prijatelji in otroki, starimi med šest in 12 leti. »To je bilo najbolj zabavno druženje z mulci,« je smeje se dodal. Največja ekipa je bila Orkoplast, štela je 33 članov.

Anže je bil prvič, družbo so mu delali prijatelji in otroci.

Razkuževanje na startu

Vsako leto dajo del izkupička v dober namen, tudi letos je bilo tako. »Zbrali smo 8200 evrov ter jih namenili za Junake 3. nadstropja, da bodo lahko za njih kupili dva mobilna monitorja za spremljanje vitalnih funkcij,« nam je še zaupal Mitja.