Slovenski škofje so bili med 12. in 16. januarjem v Rimu na obisku pri papežu, ob tem pa so opravili tudi številne sestanke s tamkajšnjimi uradi. Tudi z Dikasterijem za zadeve svetnikov, kjer obravnavajo določene slovenske kandidate in kandidatke za svetništvo. V Cerkvi na Slovenskem je več postopkov za razglasitev blaženih oziroma svetnikov. V rimski fazi, kar pomeni, da je gradivo že bilo predano Dikasteriju v Rimu, so postopki o Danijelu Halasu, Antonu Strletu, Antonu Vovku, Jakobu Ukmarju in Janezu Frančišku Gnidovcu. Vatikanski dekret o junaških krepostih so izdali za Friderika Ireneja Barago (10. maja 2012 je papež Benedikt XVI. dovolil objavo odloka o junaških krepostih), Janeza Frančiška Gnidovca (27. marca 2010 razglašen za častitljivega po potrditvi herojskih kreposti) in Vendelina Vošnjaka (junaška stopnja kreposti potrjena z dekretom).
Krščena pri istem kamnu
Pokojni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar je imel vse do smrti pri sebi kip škofa Barage, izdelal ga je kipar France Gorše. Dr. Šuštar se je pogosto priporočal Baragi in molil k njemu. Škof Baraga in nadškof Šuštar sta bila rojaka – oba sta bila krščena pri istem krstnem kamnu, v cerkvi v Dobrniču.
Za blažene pa so bili razglašeni Anton Martin Slomšek (19. 9. 1999), Alojzij Grozde (13. 6. 2010) ter drinski mučenki Marija Krizina Bojanc in Marija Antonija Fabjan (24. 9. 2011). Ti so že na pragu morebitne kanonizacije – za razglasitev za svetnika je praviloma potreben le še novi, potrjen čudež. Postopki tečejo, vendar terjajo svoj čas. Najdlje, letos bo že 74 let, je v postopku primer škofa Friderika Ireneja Barage. Prav o njem je stekla beseda ob zadnjem obisku slovenskih škofov v Vatikanu.
1952. LETA se je v ZDA začel postopek.
»Pri svetniških kandidatih smo šli od posameznih primerov do primera. Škof Andrej Saje je izpostavil postopek škofa Friderika Ireneja Barage. Želja je, da bi bil po res dolgem postopku prištet med blažene. Za postopek je zadolžen škof v Marquettu, kjer je Baraga deloval. Nas pa je postopek zanimal, ker je Baraga naš rojak, prihaja z Dolenjske. Sam vem, da je Baraga svetnik, samo še formalni postopki morajo steči. Najprej mora biti prištet za blaženega, potem pa molimo in upamo, da bo razglašen tudi za svetnika. Bistveno pa je, da se s škofijo Marquette ohranja stik. Rad se udeležim Baragovih dni v tej ameriški škofiji, tamkajšnji lokalni škof se zelo trudi in prizadeva, da bi bil škof Baraga uradno prištet med blažene oz. svetnike. So pa na kongregaciji za svetnike tudi pojasnili, da so postopki za dokazovanje pristnosti čudeža zahtevni in dolgi. Preučiti je treba obsežno gradivo, včasih je treba tudi kaj dopolniti. Taki obiski, kot je bil naš tokratni Ad limina apostolorum, zagotovo pozitivno vplivajo na proces beatifikacije,« je razkril škof Anton Jamnik, ko se je vrnil s škofovskega obiska v Vatikanu.
Med Indijanci
Škof Friderik Irenej Baraga se je rodil 29. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem, leta 1823 je bil posvečen v duhovnika. Služboval je v Šmartinu pri Kranju in v Metliki, nato pa je odšel v Cincinnati v ZDA, kamor je prispel 18. januarja 1831. Tam se je najprej učil indijanskega jezika, ki ga je potreboval za delovanje na misijonu ob Velikih jezerih, kjer so živeli Indijanci plemen Otav (Odawa) in Očipva (Ojibwa). Njegovo misijonsko območje je bilo osemkrat večje od Slovenije. Očipvejsko-angleški slovar, ki ga je sestavil med svojim misijonskim delovanjem, uporabljajo še danes. Baraga je postal apostolski vikar s sedežem v Sault Sainte Marie. Ko je bil vikariat leta 1853 povišan v škofijo, je Baraga postal prvi škof. Leta 1866 je škofijski sedež prenesel v mesto Marquette ob Gornjem jezeru (Lake Superior), kjer je 18. januarja 1868 tudi umrl.
Sam vem, da je Baraga svetnik, samo še formalni postopki morajo steči.
Združenje Bishop Baraga Association, ki si prizadeva za razglasitev Barage za blaženega in svetnika, je bilo ustanovljeno 1930., postopek za razglasitev se je začel leta 1952. Postopek vodi dr. Andrea Ambrosi. Kongregacija za zadeve svetnikov je najprej pregledala dokumentacijo o Baragovem življenju in krepostih, njegove spise in spise o njem ter potrdila upravičenost postopka za ugotavljanje njegove svetosti. Škofija Marquette, kjer je Baraga služboval, je sedaj na drugi stopnji postopka, kjer zbira obvestila o morebitnih čudežih in preiskuje, če so ti znanstveno nerazložljivi in če so se res zgodili na njegovo priprošnjo. Če se to potrdi, bo papež Leon XIV. sprejel dokončno odločitev o razglasitvi škofa Barage za blaženega. Za razglasitev Barage za svetnika je potreben še drugi čudež, ki mora iti skozi enak postopek preverjanja in ocenjevanja kot v primeru razglasitve za blaženega.
V Trebnjem
»Barago starejši Trebanjci bolj poznajo, otroke in mladino pa prek Baragovih dni, oratorija, kratkih filmčkov, knjižic in drugih publikacij skušamo vsako leto malo seznaniti z njim. Za župnijo Trebnje bi razglasitev za blaženega pomenilo najprej, da bomo tega izredno veseli, potem udeležitev na razglasitvi verjetno v Marquettu in pa veliki slovesnosti v Trebnjem oz. Dobrniču, kjer je bil rojen in krščen. Baraga bo potem čaščen kot blaženi, njegova podoba in relikvije (delček kosti) bodo lahko na oltarju. Najprej bo zgled svetosti, krščanskega življenja in dela, navdih za mnoge, potem pa uraden priprošnjik pri Bogu. Da je v nebesih, Bog potrdi s čudežem na njegovo priprošnjo. Prosimo Boga, naj s čudežem potrdi njegovo svetništvo,« pa zaključi Jože Pibernik, župnik in dekan v Trebnjem, kjer je minule dni potekala tudi molitvena devetdnevnica – molitev za uspeh postopka za razglasitev Baraga za blaženega. S Kulturnim društvom Trebnje, župnijskimi sodelavci in Občino Trebnje vsako leto pripravijo tudi dva Baragova dneva. Enega ob obletnici rojstva, 29. junija, enega pa ob obletnici smrti, 19. januarja.
Ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik že vrsto let pozorno spremlja postopek beatifikacije škofa Friderika Ireneja Barage. FOTO: Marko Feist
V Trebnjem se radi spominjajo rojaka škofa Friderika Ireneja Barage. FOTO: Drago Perko
Friderik Irenej Baraga
(1797–1868) FOTO Marko Feist
Kip škofa Barage v Trebnjem FOTO: Drago Perko
