
Galerija

V Mariboru je završalo, potem ko so med obiskovalci UKC Maribor zakrožile informacije, da je maček Miško, dolgoletni obiskovalec urgentnega oddelka, dobil prepoved vstopa v bolnišnične prostore. Muc, ki je bil pogosto tolažnik čakajočih bolnikov, je mnogim s svojo prisotnostjo lajšal dolge ure negotovosti, je pisal portal Maribor24.si. Po nekaterih navedbah naj bi bil Miško v zadnjem času tudi bolan, njegov skrbnik – župnik – pa naj bi ga že odpeljal k veterinarju.
Iz UKC Maribor so za portal pojasnili, da v skladu s hišnim redom vstop živali v notranjost bolnišnice ni dovoljen. Izjema so le terapevtski psi s posebnimi dovoljenji in certifikati. Kot so poudarili, se morajo strogo držati higienskih in varnostnih pravil, saj je varovanje zdravja pacientov, osebja in obiskovalcev njihova prednostna naloga. Prisotnost živali v zaprtih prostorih po njihovih besedah lahko pomeni tveganje za prenos alergenov, nalezljivih bolezni in drugih zdravstvenih zapletov.
Dodali so, da je Miško domača žival, za katero odgovorno skrbi lastnik, in izrazili prepričanje, da bo muc deležen ustrezne veterinarske in splošne oskrbe.
Medtem v Društvu za zaščito živali Maribor opozarjajo na pozitivne učinke živalske prisotnosti na dobrobit ljudi. Kot pravijo, je bil Miško v UKC Maribor deležen številnih simpatij – ne le s strani pacientov, temveč tudi med zaposlenimi.
Maček Miško je ležal na stolu, se pustil božati, se včasih umaknil v kot, največkrat pa zgolj mirno spremljal dogajanje, dogajanje opisuje veterinar Demitrij Osterman, ki je v zvezi z dogodkom oglasil na facebooku.
Toda zdaj se je ta zgodba končala. Vodstvo bolnišnice je odločilo, da maček ni več zaželen v prostorih bolnišnice. Uradni razlogi se sklicujejo na zakonodajo in epidemiološke predpise, ki urejajo dostop živali do zdravstvenih ustanov.
Mačke naj bi bile potencialni prenašalci bolezni, kot so toksoplazmoza, glivice, paraziti in celo steklina.
»Na plan je bruhnila stara fobija do mačk kot prenašalk bolezni, nosečnice bo okužila toxoplazmoza, otroci bodo imeli mačje gliste, maček lahko koga opraska in ta dobi 'bolezen mačjih krempljev', vsi pa se lahko okužijo z glivicami, saj jih potepuške mačke zagotovo prenašajo. Da seveda ne omenim rabdofobije, ki kljub temu, da stekline praktično ni v Sloveniji še kako tli v kolektivni zavesti ljudi,« piše Osterman.
Z vidika pravilnikov je sicer odločitev težko spodbijati. Toda v praksi se poraja vprašanje, kot pravi Osterman, ali bi bilo mogoče pogledati širše – ne zgolj skozi prizmo nevarnosti, ampak tudi koristi, ki jih je Miško prinašal.
»Prav gotovo v vseh teh bolnicah poznajo epidemiološke probleme, ki jih po črki zakona prinaša prisotnost mačk v bolnici. Ampak so vseeno znali pogledati širše in globlje, ter prisluhniti pacientom in tudi osebju, prevrednotiti problem v rešitev in prepoznali vrednost so/bivanja mačke v čakalnih prostorih bolnišnic.Naj UKC Maribor postane svetel primer dobre prakse pri nas, ni potrebno veliko, samo malo volje in odprtega srca,« pravi.
Ob tem veterinar Osterman opisuje primere dobre prakse po svetu. V Veliki Britaniji so znani mački Arthur, Henry in London, ki redno obiskujejo bolnišnice in se vključujejo v programe čustvene podpore. V Novi Zelandiji so mačke v čakalnicah razširjena praksa, tamkajšnje ustanove pa kljub epidemiološkim pomislekom prepoznavajo njihovo terapevtsko vrednost. V teh primerih so zdravstveni sistemi uspeli najti ravnovesje med varnostjo in človečnostjo, pravi Osterman.
Maček Miško danes ni več prisoten v čakalnici, a je po pričanju nekaterih Mariborčanov le pustil globoko sled, a hkrati razdelil javnost. Nekateri so, nasprotno kot veterinar Osterman prepričani, da živali vendarle nimajo česa iskati v zdravstvenih ustanovah, češ da obstajajo tudi ljudje z alergijo na mačke in da mora biti bolnišnica varen prostor za vse.
Kaj o vsem tem menite vi?