V Cankarjevem domu podelili najvišja priznanja za dosežke na področju umetnosti

V Cankarjevem domu so podelili najvišja priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela kiparka Dragica Čadež ter režiser in performer Dragan Živadinov. Kot je v nagovoru dejala predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac, letošnji nagrajenci pomagajo videti tudi onkraj vidnega.

Prihod vseh nagrajencev v Gallusovo dvorano je občinstvo pospremilo z močnim aplavzom, med proslavo pa so umetnike in njihovo delo predstavili skozi video portrete.

Čadež je glavno nagrado prejela tako za svoje ustvarjalno delo, ki ga je predstavila na številnih razstavah, kot pedagoško delo in ustanoviteljstvo trienala keramike Unucim, ki se je razvil v eno bolj prepoznavnih prireditev, posvečenih keramiki. Živadinov je bil nagrajen kot eden največjih umetnikov na področju avantgardnega gledališča.

Šest nagrad Prešernovega sklada

Ob tem so podelili še šest nagrad Prešernovega sklada. Vizualna umetnica Nika Autor jo je prejela za samostojni razstavi Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani in Crvene šume v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu ter serijo eksperimentalnih filmov. Oblikovalski kolektiv Grupa Ee jo je dobil za oblikovalski opus v zadnjih treh letih, glasbenik Tomaž Grom pa kot eden najbolj prepoznavnih imen sodobne improvizirane glasbe.

FOTO: Jože Suhadolnik

Enako priznanje so dobili še pisateljica Nataša Kramberger za esejistično zbirko Po vsej sili živ, gledališka režiserka Nina Rajić Kranjac za režijo treh gledaliških uprizoritev v zadnjih letih ter oblikovalec zvoka Julij Zornik za delo na filmih v zadnjih treh letih.

Položaj umetnosti v trenutnem času

Badovinac se je v slavnostnem nagovoru navezala na položaj umetnosti v trenutnem času, zaznamovanem z vojnama v Izraelu in Ukrajini ter digitalizacijo in družbenimi omrežji. Kot je dejala, so med letošnjimi nagrajenkami in nagrajenci Prešernovega sklada tisti, ki dajejo glas drugim; beguncem, naravi, zvokom in glasom, ki prihajajo iz nepričakovanih smeri.

»V času podnebne krize veliko umetnic in umetnikov opozarja na krizo modernosti, na to, kam sta nas pripeljala napredek in neprestana rast. Umetnost se danes zavzema ne samo za radikalno govorico, ampak tudi za radikalno poslušanje, poslušanje tistega, kar ne slišimo nujno s svojimi ušesi,« je ocenila.

V umetniškem delu proslave so med drugim nastopili pevka Manca Trampuš, igralki Tjaša Železnik in Nika Rozman ter mladi igralci. Program na glasbo Draga Ivanuše se je osredotočal na slovenski jezik, prijateljstvo med Matijo Čopom in Francetom Prešernom ter povezavo med znanostjo in umetnostjo. Pred proslavo pa je nagrajence sprejela tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je izpostavila, da ustvarjalnost prav vsakega izmed njih bogati državo, pušča neizbrisen pečat in ponuja razmislek o družbi, v kateri živimo.