Slika Zadnja večerja je bila močno poškodovana, hkrati pa tudi zahtevna za obnovo. FOTOGRAFIJE: Arhiv Narodne galerije
Fotografija Toneta Kralja je nastala leta 1930.
Lastna podoba z ženo, 1932, je v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti.
Zadnja večerja, 1928/29
Sliko Saloma je ustvaril leta 1931.
Dobrotnik, 1930
Slika Za zvezdo iz leta 1921 je v Narodni galeriji v Ljubljani.
Krpan tovori sol v Ljubljano, 1954
V Narodni galeriji v prestolnici so odprli novo razstavo Tone Kralj (1900–1975). Vizionarski mistik, ki bo na ogled do 30. avgusta 2026. Slikar velja za enega najbolj cenjenih slovenskih umetnikov 20. stoletja, močno vpetega v evropsko umetniško dogajanje. »Mednarodna prepoznavnost, ki jo je dosegel v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ob njegovi 125-letnici rojstva in 50-letnici smrti kliče k ponovni potrditvi umetniške veličine,« so pred odprtjem razstave povedali v Narodni galeriji. »Z razstavo, ki je nastala v sodelovanju Narodne galerije in Galerije Božidar Jakac – Muzeja moderne in sodobne umetnosti iz Kostanjevice na Krki, Toneta Kralja še odločneje postavljamo v domačo in evropsko kulturno zavest.«
Bil je velik primorski rodoljub, krščanski humanist in protifašist.
Med 84 deli je javnosti prvič na ogled slika Saloma (1931) iz nekdanje Bežkove vile v Kranju, temeljit konservatorsko-restavratorski poseg v ateljejih Narodne galerije pa je doživela monumentalna slika Zadnja večerja (1928/29), ki ni bila na ogled vse od razstave moderne sakralne umetnosti v Padovi leta 1931. Slikarski, kiparski in grafični opus iz obdobja med letoma 1919 in 1940, ko se je Kraljev izraz oblikoval od simbolizma in ekspresivne figuralike do nove stvarnosti in monumentalnega realizma, dopolnjujejo z izredno pomembnim delom njegovega ustvarjanja, ki sega tudi v obdobje po drugi svetovni vojni – z ilustracijo in knjižno opremo, med drugim tudi za notna gradiva. Najbolj prepoznavne so njegove ilustracije povesti Frana Levstika Martin Krpan iz leta 1954, ene izmed največkrat ponatisnjenih in najbolje prodajanih slikanic slovenske klasike.
Ob razstavi je na ogled dokumentarni film Tone Kralj in prostor meje avtorjev dr. Egona Pelikana in režiserja Marka Radmiloviča, ki »osvetljuje Kraljevo delovanje za rapalsko mejo po prvi svetovni vojni, ko je v okrog 50 primorskih cerkvah ustvaril monumentalne poslikave, z izrazito etično držo izrazil odpor do totalitarnih režimov in sočutje do trpečih Primorcev, slogovno gledano pa soočil cerkveno tradicijo z modernističnim slogom.«
Razstava, ki jo je avtorsko zasnoval Goran Milovanović iz Galerije Božidar Jakac – Muzeja moderne in sodobne umetnosti, predstavlja Toneta Kralja kot človeka z izrazito avtonomno umetniško govorico, ki jo je na začetku razvijal pod mentorstvom starejšega brata, slikarja in kiparja Franceta Kralja. Po sprva medlem odzivu slovenskega občinstva se je začel uveljavljati v tujini – med letoma 1922 in 1940 je imel kar 47 skupinskih in samostojnih razstav, nato pa mu je uspel veliki umetniški preboj, saj so ga kar trikrat zapovrstjo uvrstili na Beneški bienale, med drugim pa je razstavljal v Londonu, na Dunaju, v Antwerpnu, Milanu, Padovi, Amsterdamu, Parizu in drugje.
Z izrazito etično držo je izrazil odpor do totalitarnih režimov.
Celotno življenje in umetniški izraz Toneta Kralja navdihuje izjemna socialna empatija; figure, ki jih je upodabljal, so simbolne nosilke socialnega in moralnega naboja, zdi se, kot da bi nosile vso težo sveta. Iskanje slogovnih zgledov v tedanji evropski umetnosti odkrije, da so določeni vzorčni momenti, ki jih je umetnik zbiral v svojem intimnem katalogu vizualnih vplivov, predvsem modeli kreativnega razmišljanja, nikakor pa ne posnemanja.
84 DEL je na ogled.
Anton (Tone) Kralj se je rodil 23. avgusta 1900 v Zagorici pri Dobrepolju, umrl pa 9. septembra 1975 v Ljubljani. Rodil se je očetu Janezu (po poklicu kmet, rezbar in podobar) in materi Marjeti (rojena Sever). Tone Kralj je med letoma 1920 in 1923 študiral kiparstvo v Pragi, pozneje pa se je izpopolnjeval na Dunaju, v Parizu in Benetkah. V Rimu je študiral tudi arhitekturo, vendar ga ta ni tako zanimala, zato se je bolj posvetil umetniškemu ustvarjanju. Do konca dvajsetih let je tesno sodeloval z bratom Francetom, potem pa je razvil svoj slog monumentalnega realizma. V zgodnjih delih, ki kažejo odraz takratne dunajske in evropske umetnosti, prevladuje mehka, secesijska linija, motivi upodobitev pa so ekspresivno simbolični. Njegov opus, poleg družinskih portretov, zaobjema zgodovinske prizore kmečkih uporov in vojn, kmečkega in delavskega življenja ter biblijske prizore.
Kot velik primorski rodoljub in krščanski humanist se je zelo izpostavil tudi kot protifašist, veliko njegovih slik in cerkvenih fresk upodablja fašiste kot zveri, Mussolinija pa kot hudiča. Najbolj znane iz tega obdobja so Rapallo, Bičanje sv. Vida, Angelska gora 1942, nadangel Mihael, odet v barve slovenske trobojnice, ki prebada troglavega zmaja nadangela s simboli Italije, Nemčije in Japonske. Številni zavedni primorski duhovniki so ga sami vabili, da jim je s temi motivi poslikal cerkve. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki je od leta 1974 odprta stalna razstava del Toneta Kralja, retrospektivnega značaja, kjer je razstavljenih okrog 100 del tega velikega slovenskega umetnika.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
