V Italiji je v torek na 25. zimskih olimpijskih igrah zadonela Zdravljica v čast skakalnemu kvartetu Nika Prevc, Nika Vodan, Anže Lanišek, Domen Prevc. Trema se je razblinila, naša četverica je dobila pravo barvo v obraz v maniri štirih mušketirjev, vsi za enega, eden za vse, odčitala lekcijo svetu, ki se je udaril za srebro in bron. Človek se rad poistoveti s šampioni, temu primerno je bilo tudi sinočnje veselje.
Pili so pivo
Šampionska noč je bila kratka v Selški dolini, od koder sta Nika in Domen Prevc. »Seveda je bila kratka,« je ponosno povedal Jernej Bešter, ki je predsednik Krajevne skupnosti Dolenja vas. »V torek se nas je v društvenem prostoru zbralo nekaj manj, preostali so imeli obveznosti, sicer pa je bila vsa vas pred televizorjem in smo navijali,« je predsednik povedal, kako je bilo na sedežu lokalnega športnega društva, kjer vas po navadi gleda prenose in navija za naše orle in orlice. Nekaj pred 19. uro so bili tisti najbolj zagnani že v domu. »Nekaj za pod zob smo prinesli, slano pecivo,« je nadaljeval Jernej Bešter, potem pa so začeli spremljati. Tudi z nekaj previdnosti, vedoč, da se prvi tekmi nista izšli, kot smo vsi pričakovali, predvsem pa upali. »Občutki so bili mešani, ampak bili smo optimistični. Po sezoni in po tem, kar smo videli, smo računali vsaj na medaljo. Kakšnega leska bo, tega pa si nismo upali napovedati,« je priznal Jernej, med skoki pa so tudi kako moško rekli. »Ko je bilo jasno, da je zlato slovensko, se je začelo veselje in slavje. Res smo se imeli lepo, tudi nazdravili smo, s pivom. Tistega iz Laškega smo pili, da se ve,« je poudaril predsednik, ki je priznal, da so slavje nadaljevali še pozno noč v Selcah. Se pa vsi pripravljajo na soboto, nedeljo in ponedeljek. Pričakujejo še več ljudi, nekaj domačinov bo v nedeljo zjutraj odpotovalo v Predazzo, da podprejo dekleta na posamični tekmi. Čez slaba dva meseca bo v Dolenji vasi velikanski sprejem. Kako to narediti, Jernej Bešter in ekipa dobro znajo.
Kakšnega leska bo, tega si pa nismo upali napovedati.
Na slovensko reprezentanco je doma mislil župnik Damjan Prošt, ki vodi Župniji Selca in Bukovščica, kjer je zelo aktivna tudi družina Prevc iz Dolenje vasi. »Gledali smo tudi malce tekmo, saj smo imeli zvečer zakonsko skupino. Ko so bili naši na startu, smo malce prekinili, da smo jih videli,« za Slovenske novice pove župnik Prošt, ki se nadeja, da v fari že vlada pravo olimpijsko razpoloženje. Prevčevi so v fari zelo aktivni, oče Božidar še danes poje, Niko je župnik Damjan krstil, veronauka pa učil celo floto Air Prevc: Petra, Domna, Ceneta ter Niko. Kariere pozna, šport ima rad, navijač je velik. Ker družino dobro pozna, mu je bilo ob spremljanju uvodnih nastopov Nike in Domna jasno, da olimpijske igre niso navadna tekma, ampak dogodek, ki se zgodi enkrat na štiri leta. Verjel je, da bo našim steklo. »Po prvih dveh tekmah sem pri sebi rekel, da če se sprostijo in se ne obremenjujejo z drugimi stvarmi, potem bo tako, kot je bilo na koncu. Se je pa videlo na daleč, da je bila trema,« ugotavlja naš sogovornik. V Italijo ne bo šel, zasoljene cene so ga odvrnile, prejšnji mesec je peljal avtobus ministrantov na tekmo na Ljubno, da so navijali za Niko, kuje pa že plane za Planico. Medtem bo še naprej doma držal pesti za naše skakalce in skakalke. In tudi molil. »Danes je god Lurške Matere božje (Marije Lurške), zjutraj sem že molil na Polšniku tudi za naše,« je povedal župnik Damjan, ki se veseli vikenda. »Zdi se mi, da je olimpijski led prebit. Če bodo sproščeni, bo še kaka medalja,« optimistično zaključi duhovnik Prošt.
Vrnil se bo
Med temi, ki so medaljo videli na lastne oči v živo, je bil Aleksander Javornik, verjetno najbolj predan, predvsem pa tudi v svetovni javnosti znan slovenski navijač. Njegova zelena admiralska odprava in olimpijske medalje so na tudi na tokratnih olimpijskih igrah njegov zaščitni znak, Italijani so ga lepo sprejeli. Štiri dni je bival v Cortini, se vozil dve uri in pol v eno smer na tekme v Predazzo, včeraj, v sredo dopoldne, pa smo ga že ujeli na Štajerskem na delavski malici. Prodaja okna in vrata, posel ne sme trpeti, v soboto se vrača na prizorišče. »Ob pol štirih zjutraj sem prišel domov, na poti so me ustavili še karabinjerji,« pove Aleksander, ki je bil kot otrok vesel, ker so ga v torek zvečer povabili na slavje v slovensko hišo. Ob Domnu, Nikah in Anžetu se je počutil prijetno, počaščeno.
Veronauka je učil celo floto Air Prevc: Petra, Domna, Ceneta ter Niko.
»Kake legende so, vsem sem čestital. Pa fotografirali smo se skupaj. Na medalje, ki sem si jih sam izdelal, so se mi podpisali. Nihče ni srečnejši od mene. Ti podpisi in medalje bodo pri meni doma našli posebno mesto. Nika Prevc je bila tako vesela, že njena mimika je vse povedala. Domen Prevc se mi je in vsem navijačem zahvalil, ker smo tako srčno navijali. Anže je dejal, da me spremlja in me vidi na vseh športnih prizoriščih,« je v dušku povedal Aleksander. Zbrane v slovenski hiši je nagovoril Franjo Bobinac, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, zbranim je čestital državni sekretar Dejan Židan, sledila je zdravica, pa tudi dobro rdeče vino in pivo sta stekla po grlu. A ne športnikov, ki so tudi v trenutkih evforije ostali zbrani, tekme in treningi sledijo. Da bomo še šteli slovenske kolajne na igrah v Italiji.
Fotografija za v domačo dnevno sobo, Aleksandru so se izpolnile sanje. FOTO: Facebook
Zlati ugriz FOTO: Matej Družnik
Damjan Prošt moli za vse farane, v teh dneh pa tudi za naše športnice in športnike. FOTO: Facebook
Za brata in sestro je navijal tudi Cene Prevc, sicer debitant na teh igrah – prvič je strokovni komentator. FOTO: Facebook
V Dolenji vasi so navijali za naše, mirno pa spremljali konkurenco, tudi Avstrijce. FOTO: J. B.
