V enem delu naše dežele so nekoč vozili po levi, v drugem pa po desni strani

V preteklosti so se tudi na ozemlju današnje Slovenije pravila glede smeri vožnje spreminjala. Na Kranjskem in Štajerskem so tako nekoč vozili po levi, na Koroškem in Primorskem pa po desni strani. Prvi mejnik je bilo leto 1915, ko je še v času avstro-ogrske monarhije začela veljati uredba, ki je zapovedala vožnjo po levi strani. To pravilo je bilo v rabi do 1. januarja 1926, ko je začel veljati nov cestni zakon Kraljevine SHS, od takrat je na ozemlju Slovenije uveljavljeno desno pravilo. Sto let se torej po slovenskih cestah vozimo po desni strani vozišča.

Po levi se vozijo tam, kjer so bili pod oblastjo britanskega imperija, po desni pa tam, kjer so bili kolonialni gospodarji Francozi. Seveda pa to pravilo ni splošno. Odločitev je bila odvisna od posameznih držav. Še leta 1919 sta bila oba načina vožnje po svetu razporejena približno v enakem deležu, danes prevladuje vožnja po desni, ki se je uveljavila v 163 državah, po levi vozijo v 78 državah. V Evropi je na smer vožnje najbolj vplivala Pariška konvencija iz leta 1920, ki je priporočala vožnjo po desni, čeprav je promet takrat pretežno potekal po levi strani.

Ob petih zjutraj

Zanimiv je primer iz Švedske, ko so preusmerili vožnjo z leve na desno 3. septembra 1967 ob petih zjutraj. Ob četrti uri in 50 minut so se morali prav vsi avtomobili na Švedskem obvezno ustaviti, počasi zapeljati na desni vozni pas ter tam spet ustaviti vozilo. Ob peti uri zjutraj pa so lahko nadaljevali vožnjo. Zamenjali so več kot 360.000 prometnih znakov. Komunalnim delavcem so pomagali tudi vojaki. Celoten projekt je stal 628 milijonov švedskih kron, kar bi danes znašalo dobrih 316 milijonov evrov. Vožnjo po levi strani ceste po navadi povezujemo z Anglijo in zdi se, kot da vozijo po napačni strani. Za Britance pa je njihova izbira prava in nekoliko postrani gledajo kontinentalne Evropejce zaradi naše napačne vožnje. Po levi sicer vozi dobra tretjina celotnega svetovnega prebivalstva, kar predstavlja šestino svetovnega ozemlja in četrtino cest, v preteklosti je bil ta odstotek še veliko višji. Na odločitev, v katero smer poteka promet na določeni strani ceste, so vplivali nekateri zgodovinski dogodki, povezani z načinom življenja ljudi v posameznih obdobjih.

V daljni preteklosti je skoraj povsod promet potekal po levi. Za to je obstajalo več razlogov. Jezdeci so se na konje vzpenjali z leve in jih tudi vodili z leve ter držali vajeti v desni roki. V nevarnejših časih so ljudje nosili orožje v desni roki in se zato držali leve strani cestišča ob srečanju z morebitnim sovražnikom. Leva stran se je stoletja zdela najbolj smiselna izbira za način potovanja. Vožnjo po levi so ohranili Britanci in nekatera ozemlja nekdanjih britanskih kolonij, po levi vozijo še na Irskem, Malti in Cipru, v Avstraliji, na Novi Zelandiji, v državah na jugu Afrike, Indiji, Maleziji, Nepalu, Singapurju, Indoneziji in na Tajskem ter Japonskem.

Na ozemlju Slovenije velja desno pravilo. FOTO: Romanbabakin/Getty Images