V gozdovih se je jesen že začela: to je razlog, zakaj odpada listje

Zaradi dolgotrajne suše in visokih temperatur po vsej državi beležimo vse večje poškodbe gozdnega drevja. Gozdovi so namreč že v prvi polovici avgusta dobili čisto pravi jesenski videz, z rumenenjem, rjavenjem in odpadanjem listja. Vse posledice poletja pa sploh še niso vidne, saj se lahko z zamikom pokažejo v večjem obsegu podlubnikov in bolezni, zmanjšanem prirastku lesa ter višjih stroških obnove gozdov. »Pri čemer imajo ključno vlogo tudi lastniki gozdov, zato naj bodo še posebno pozorni na napade podlubnikov,« opozarja direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Gregor Danev.

Posledice suše in vročine, ki so vidne po vsej Sloveniji, so podobne tistim v letih 2003 in 2022. Tokrat so najbolj prizadeti gozdovi v nižinah ter na prisojnih, suhih in revnih rastiščih, med drugim na Kranjskem in Sorškem polju, Dravskem in Ptujskem polju, Krasu in v Suhi krajini.

Drevesa so bila to poletje na veliki preizkušnji.

Najbolj očiten znak sušnega stresa je omenjeno prezgodnje rumenenje, rjavenje in odpadanje listja. Gre za obrambni odziv dreves, saj z zmanjšanjem listne površine omejijo izgubo vode. Večina dreves si lahko opomore, bolj ogrožena so že prej oslabela drevesa in tista, ki bodo suši in vročini izpostavljena več let zapored. Ponekod so bukve, gabri, lipe, hrasti, breze in javorji že deloma ali pa celo povsem ogoleli.

Posebno skrb vzbuja tudi povečano tveganje za prenamnožitev podlubnikov, predvsem na smreki. Suša zmanjšuje sposobnost dreves za obrambo, visoke temperature pa pospešujejo razvoj podlubnikov. Nevarnost povečujejo tudi letošnji snegolomi in vetrolomi, ki so poškodovali okoli 248.000 m³ iglavcev. ZGS je izdal že 7840 odločb za posek poškodovanih dreves, realizacija znaša 87 odstotkov. Pa še to: količina drevja za posek zaradi ujm in podlubnikov ter ocenjena škoda že presegata prag za razglasitev naravne nesreče zaradi prenamnožitve podlubnikov v letu 2026.

Marsikje so bili avgustovski prizori že povsem jesenski.

Redno spremljanje

Suša in vročina vplivata tudi na pomlajevanje gozdov. ZGS opaža sušenje sadik, več odmrlega mladja in slabše semenenje. Posledice tega čutijo tudi prostoživeče živali, predvsem zaradi manjše dostopnosti vode in hrane.

Izsušena tla in suha vegetacija so seveda kot naročena za gozdne požare. Do sredine avgusta je ZGS zabeležil 82 gozdnih požarov, ki so zajeli 51 hektarov gozdnih zemljišč. Največji je bil v občini Komen, kjer je zgorelo 12 hektarov gozda.

Prezgodnje rumenenje in odpadanje listja še ne pomenita nujno propada dreves. Če se suša konča in bo padavin dovolj, si bo lahko del dreves zagotovo opomogel. Ključni bodo prihodnji tedni in meseci, spremljanje zdravstvenega stanja gozdov, hitro odkrivanje žarišč podlubnikov ter pravočasen posek napadenih dreves. ZGS poziva lastnike, naj gozdove redno pregledujejo, ob kakršnih koli znakih napada podlubnikov ali svežih podrticah smreke pa naj čim prej obvestijo revirnega gozdarja. »Le z rednim spremljanjem zdravstvenega stanja gozdov ter aktivnim ter načrtnim gospodarjenjem ohranjamo vrstno in strukturno raznolikost gozdov, ki bodo odpornejši proti vse pogostejšim naravnim ujmam,« je poudaril Danev.