Na štefanovo se v Harijah že vrsto let zberejo konjeniki iz domače vasi in bližnjih krajev. S konji pridejo po blagoslov – za zdravje konj čez celo leto, do naslednjega Štefana. Gre za star običaj, ki v tej brkinski vasi živi od nekdaj, tu stoji tudi cerkev, posvečena svetemu Štefanu. Tokratno štefanovo je bilo že 32. po vrsti. Po sveti maši, ki jo je daroval ilirskobistriški kaplan Tilen Kocjančič, je sledil program, v katerem sta bila povezana blagoslov konj in proslava ob državnem prazniku dnevu samostojnosti in enotnosti. Zbrane je po ubrano zaigrani slovenski himni Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica nagovoril župan Občine Ilirska Bistrica dr. Gregor Kovačič, ki je čestital ob državnem prazniku in se zahvalil organizatorjem Kulturno etnološko turistično športnemu društvu Alojz Mihelčič Harije: »Na ta praznični dan za Slovenijo izkoriščam priložnost, da pohvalim harijsko društvo in Krajevno skupnost Harije za izvedbo te prireditve in še mnogih drugih ter čestitam za posebno priznanje Turistične zveze Slovenije za pomembno vlogo pri razvoju turizma, ohranjanju tradicije ter spodbujanju prostovoljstva.«
32. Štefanov blagoslov so pripravili.
V Harijah ohranjajo običaj Štefanovega lučanja, ko otroci mečejo žito.
Nastopila sta Ženska pevska skupina Kalina in Mešani pevski zbor Dragotin Kette, nato je sledil blagoslov konj. Po žegen jih je prišlo 17, tudi mladi. Klavdija Škrlj iz bližnjih Tominj prihaja že desetletje: »S konji se ukvarjam od otroštva, imamo jih v družini. To mi je v veliko veselje in v Harije prihajam, ker je zmeraj tako lepa organizacija, da konje požegnamo, da so celo leto zdravi.« Alenka Penko, duša domačega Kulturno etnološko turistično športnega društva Alojz Mihelčič Harije, je poudarila, da je bil konj nekoč ključnega pomena za preživetje: »V Harijah je imela skoraj vsaka hiša vsaj enega konja. Le najbolj revni niso imeli nič. Če je konj poginil, je bila to za hišo velika tragedija, za njim se je jokalo kot za družinskim članom.« Konje so po blagoslov pripeljali tudi zato, da se ne bi polenili in preobjedli ter postali nedeljski. Ker jih niso jahali, so jih gospodarji pozimi, ko ni bilo poljskega dela, radi malo sprehodili.
Lučanje in kruhki
V Harijah na štefanovo ohranjajo tudi star običaj lučanja. Prvič lučajo frmjnto, kot se tukaj reče koruzi, na večer sv. Miklavža, drugič pa žito prav na štefanovo. Takrat blagoslovijo tudi vodo, kruh in sol. Kruh je namenjen živini, sol gre v juho in po senu, voda pa je za blagoslov doma. Na praznično mizo sodijo tudi Štefanovi kruhči, kruhki so preprosta jed preprostih ljudi. »Lahko so sladki z marmelado ali slani z malo pancete – odvisno od tega, kar je bilo pri hiši,« razloži Penkova. Štefanovo v Harijah spremlja staro ljudsko voščilo, ki še danes zveni aktualno: Dosti žita, dosti vina, zdrava bodi vam živina. Ljubo zdravje Bog vam daj, pa še sveti Štefan kaj. Praznike vam zdaj voščimo, dosti sreče vam želimo.
Po blagoslov je prišlo 17 konj.
Konje je blagoslovil ilirskobistriški kaplan Tilen Kocjančič.
V Harijah je imela skoraj vsaka hiša vsaj enega konja.
Da je štefanovo v Harijah še bolj slavnostno in pomembno, ob tem dnevu tradicionalno izidejo Harijske novice. Tudi letos so ugledale luč sveta – že 27. številka. V njih so zbrani dogodki, zgodbe in vse, kar je povezano s Harijami in njihovimi ljudmi, ter predstavljajo dragocen zapis življenja, tradicije in spomina kraja. Danes je torej štefanovo v Harijah praznik ljudi in konj, spomin na čase, ko je bil konj največje bogastvo, in dokaz, da tradicija v Brkinih še vedno živi.
Cerkev je posvečena svetemu Štefanu in je od nekdaj osrednji prostor žegnanja konj.
Prijezdili so tudi mladi.
Klavdija Škrlj iz Tominj v Brkinih prihaja že 10 let, letos je na žegen pripeljala svojega konja Šaja.
Miha Frank se žegnanja udeleži vsako leto, tokrat je prišel z nečakom.
