
Galerija

Na Kliniki Golnik zaradi visoke pojavnosti gripe in drugih respiratornih obolenj od danes do preklica obiski niso dovoljeni. Pacienti, ki prihajajo na ambulantne preglede, morajo obvezno nositi zaščitno masko, so sporočili iz klinike. Če pacient nujno potrebuje spremstvo, je dovoljeno spremstvo ene zdrave osebe z zaščitno masko, so še sporočili. Že v torek so obiske prepovedali v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, prav tako zaradi velikega števila okužb z gripo in gripi podobnih obolenj. Prepovedi do danes še niso preklicali. Obiski so izjemoma dovoljeni na kliniki za ginekologijo in perinatologijo ter kliniki za pediatrijo. Tudi iz ljubljanskega kliničnega centra so 10. decembra sporočili, da zaradi povečevanja okužb z gripo omejujejo obiske na enotah intenzivne terapije in kliničnem oddelku za hematologijo interne klinike.
Letošnja sezona gripe je sicer tako v Sloveniji kot po svetu prišla več tednov prej kot običajno in udarila z vso silo. »Gripa se pojavi vsako leto, toda letos je nekoliko drugačna,« je dejal direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za Evropo Hans Kluge. Okužbe povzroča nov sev gripe. »Ta nova različica sezonske gripe zdaj predstavlja do 90 odstotkov vseh potrjenih primerov gripe v evropski regiji,« je pojasnil Kluge in dodal, da sicer ni dokazov, da bi ta sev povzročal bolj huda obolenja. Najmanj 27 od 38 držav, ki WHO sporočajo podatke, trenutno poroča o visoki oziroma zelo visoki aktivnosti gripe. »V šestih državah - na Irskem, v Kirgizistanu, Črni gori, Srbiji, Sloveniji in Veliki Britaniji - je bila več polovica bolnikov, ki so bili testirani na gripi podobne bolezni, pozitivna na gripo,« je v sporočilu za javnost zapisala WHO in opozorila, da je gripa v nekaterih državah že močno obremenila tamkajšnje zdravstvene sisteme.
WHO je ocenila, da se bo število okužb povečevalo, dokler ne bo sezona gripe predvidoma konec decembra ali v začetku januarja dosegla vrhunca. Kluge je poudaril, da lahko že majhna genetska variacija pri virusu gripe povzroči velike obremenitve na zdravstveni sistem, ker ljudje nimajo razvite imunosti.
Kihanje, kašelj, boleče žrelo in splošno slabo počutje so simptomi tako prehlada kot gripe. Zlasti v začetku bolezni je torej težko razlikovati med njima, pravijo zdravniki. Prehlad se začne postopoma, zanj so značilni še zamašen nos in izcedek iz nosu, simptomi niso hudi oziroma bolezen traja krajši čas, povprečno pet dni. Gripa se začne hitro, rečemo lahko, da nas pokosi, zanjo so značilni povišana telesna temperatura (tudi nad 38 stopinjami), pa mrazenje in glavobol, slabost ter bolečine v mišicah in sklepih, trajala lahko deset dni in več. Če imate omotico, kratko sapo ali celo bolečine v prsnem košu, nemudoma poiščite zdravnikovo pomoč, to so namreč znaki, da se je iz gripe razvila pljučnica oziroma druga okužba. Matere naj dojenčke in majhne otroke, ki imajo visoko vročino, odpeljejo na pregled v 24 urah. Ne morete nehati kihati in kašljati? Oboje je navadno znak prehlada, zato je skrb odveč, če pa imate težave z dihanjem, pojdite k zdravniku, prav tako, če imate katero koli kronično bolezen.