V Kranju razstava zadnje Plečnikove študentke

V Galeriji Mestne hiše v Kranju so odprli spominsko razstavo pred letom dni preminule strokovnjakinje in umetnice, slovenske arhitektke, slikarke, grafičarke in industrijske oblikovalke Alenke Kham Pičman. Razstavo Med svetlobo Skandinavije in Mediterana so postavili na povabilo ddr. Damirja Globočnika in Gorenjskega muzeja, kjer načrtujejo tudi izdajo umetničine monografije.

Od gradnje do tekstilij

Zadnja študentka pri prof. Jožetu Plečniku se je rodila kot prva od treh hčera v družini ing. arh. Lada Khama leta 1932 v Ljubljani. Poslovila se je maja lani v spoštljivi starosti 93 let. Za seboj je pustila neverjeten niz ustvarjenih umetniških del kot slovenska arhitektka, grafičarka, industrijska oblikovalka, arhitekt notranjih ambientov in umetnica v tehniki s tekstilom. Na arhitekturi je diplomirala leta 1956, 1975. še na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. »Plečnika se spominjam kot zelo zahtevnega, a ljubeznivega profesorja. Občudovala sem ga zaradi njegove fantazije, znanja, potrpljenja, vztrajnosti in discipline. Bil je dober in zelo strog. Zaradi moderne dobe je bil odrinjen. Plečnika sem imela rada. Njegovi študenti smo spremljali njegovo delo, ko smo hodili po Gosposki mimo Križank s Fakultete za arhitekturo ter vsak dan z velikim zanimanjem in radovednostjo gledali skozi line oken, kjer se je dogajala preureditev tega odprtega razstavnega prostora,« je nekoč povedala Alenka Kham Pičman.

V Ljubljani je nadaljevala podiplomski študij grafike pri prof. Marjanu Pogačniku. Po diplomi se je zaposlila v biroju arhitekta Danila Fürsta, kjer je sodelovala pri projektu Tovarna celuloze v Banjaluki. Med letoma 1957 in 1961 je delala v projektivnem oddelku Uddevalla varvet ladjedelnice Thorden-Lines v Uddevalli na Švedskem. Tam je bila del ekipe oblikovalcev v biroju za notranjo opremo čezoceanskih parnikov. Zatem je dobila delo v Københavnu na Danskem v birojih arhitektov Jørgena Boja in Palleja Suensona na projektih poslovnih stavb Burmeister & Wain. Preden se je vrnila v Slovenijo, je sodelovala še v več zahtevnih gradbenih projektih v Skandinaviji, nato pa je med letoma 1979 in 1983 doma preizkušala pedagoško področje s poučevanjem risbe in oblikovanja tekstilij na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo na oddelku za tekstilno tehnologijo. V samostojni umetniški karieri je pripravila več kot 55 samostojnih razstav, prejela je več nacionalnih nagrad. V tem obdobju je Kham Pičmanova sodelovala na več kot sto razstavah v državah Evrope, na Japonskem, v ZDA in Kanadi.

Razstava v Mestni hiši v Kranju

Različni žanri

Po njeni smrti so na povabilo Gorenjskega muzeja Kranj v Galeriji Mestne hiše v Kranju postavili obsežno razstavo njenih slikarskih del, pri čemer je opravila izjemno delo hči pokojne slikarke in umetnice Norma De Saint Picman. Ddr. Damir Globočnik: »Želeli smo opozoriti na dela umetnice Alenke Kham Pičman z besedami dr. Ceneta Avguština, ki je kot njen prvi likovni kritik ovrednotil njena zgodnja dela ter najbolj zavzeto spremljal umetnico na ustvarjalni poti. Alenka si je po 70 letih ter po zadnji razstavi leta 2011 več kot zaslužila še eno priložnost (žal jo je usoda prehitela). Na razstavi so na ogled tudi slike več drugih žanrov, kot na primer tudi Fristyle, slike letalskih poletov, najbolj obsežen pa je ciklus Metamorfoze idr.« Globočnik je slikarko predstavil kot izjemno osebnost od študija naprej. Zahvalil se je tudi umetničini hčerki, slikarki, grafičarki, kiparki ter videointermedijski umetnici, ki je posebno nazorno opisala mamino prvo desetletje profesionalnega in umetniškega delovanja, obenem je pomembna soavtorica kataloga in sokustosinja razstave.

»Hvaležna sem ddr. Globočniku in direktorici Gorenjskega muzeja Jani Babšek za povabilo ter celotni ekipi za izjemno strokovno in človeško podporo. Za Kranj ta projekt pomeni tudi simbolno vrnitev umetnice v prostor, kjer je ustvarjala, in hkrati odpira pogled v prihodnost – proti poglobljenemu raziskovanju in pripravi obsežnejše monografije,« je povedala De Saint Picmanova. Razstava predstavlja tehtno revalorizacijo opusa umetnice znotraj slovenskega in širšega severnoevropskega modernizma. Analizira njen prehod iz arhitekturne prakse v likovno ustvarjanje kot proces transformacije konstrukcijske logike v avtonomen slikarski jezik, pri čemer linija ostaja nosilec prostorske artikulacije. Poseben poudarek je na vplivu skandinavskega funkcionalizma in finskega oblikovanja, ki ju je umetnica posredovala tudi skozi pedagoško in oblikovalsko delo. Razstava odpira vprašanja prezrtih avtorskih pozicij ter subtilnih oblik kulturnega prenosa. Projekt pripomore k poglobljenemu razumevanju interakcij med arhitekturo, oblikovanjem in slikarstvom od sredine 20. stoletja naprej in k razširitvi umetnostnozgodovinskega kanona v slovenskem prostoru.«

Razstava bo na ogled do konca maja. 

Viteška dama reda sv. Jurija Sonja Sofija B. Eisenreich je čestitala umetnici Normi De Saint Picman ob razstavi.