»Kruh je zgodovinsko gledano v mnogih deželah sveta in pri nas pomenil življenje. Pri nas se njegov prehranski pomen v bogatiji sicer izgublja, ravno zato so tovrstne prireditve še toliko bolj pomembne, da opominjamo na to, kakšno vrednost ima kot osnovno živilo. Pravijo pa tudi, da je kruh tisti, ki prinaša zdravje in srečo,« je bilo nekaj uvodnih mislih Tamare Karoli Mali ob 12. razstavi kruha in kvašenih izdelkov, minule dni so jo pripravile marljive članice Društva podeželskih žena Tavžentroža. Leto je hitro naokoli, prav kruhu in drugi soboti v letu pa pripade ta čast, da se gospodinje, med njimi tudi to pot kar precej moških, predvsem pa otrok, pomerijo v peki kruha na državni ravni. V četrtek so pekli, v petek so svoje izdelke prinesli v Trebnje, kjer so jih ocenile kar tri komisije.
Peterica eminentnih
V ocenjevanje so prejeli kar 87 različnih vzorcev. V soboto in nedeljo so jih razstavili v Kulturnem domu Trebnje, kjer je prijetno dišalo po kruhu. Sodeč po priznanjih, pa tudi okušenem, je v Sloveniji dober kruh. Med 87 primerki jih je 60 prejelo zlato priznanje, 19 srebrno, šest pa bronasto. Strokovna komisija je vse možne točke, 80, namenila peterici, najbolj so se izkazali Tatjana Kresal, Jože Senegačnik, Vanja Peterlin, Alina Zupančič in Milena Korošec. »Pohvaliti želimo hlebce, ki so bili pečeni na tradicionalni način, v krušni peči. Bili so primernih oblik, lepo pečeni in okusni,« je v imenu ocenjevalne komisije povedal predsednik Janez Turk.
Peterica najboljših letos v Trebnjem: Vanja Peterlin, Jože Senegačnik, Alina Zupančič, Tatjana Kresal in Milena Korošec
Domači župnik je blagoslovil kruh, ki so ga otroci razdelili med obiskovalce.
Ko pečem, imam najraje mir v kuhinji.
Priznanja trem generacijam
Veliko ponosa je bilo v družini Kresal z Velike Ševnice pri Trebnjem. Kruh so pekle in priznanja osvojile vse tri generacije pri hiši: Klara, Tatjana in Darinka. »Vesela in ponosna sem, da se je tudi vnukinja lotila peke kruha. Poskušam jo navdušiti, da se navadi pripraviti kmečko hrano na žlico. Zrezek vsak naredi, kruha, štrukljev, potice pa ne zna vsak. Tudi Tatjano sem naučila peči kruh, ko je prišla k hiši. Najprej sem jaz mesila in je gledala, potem je začela sama mesiti, jaz pa sem pripravila krušno peč. Čez čas pa je Tatjana uredila vse sama,« Darinka, babica in tašča, ni skrivala veselja, ker sta se se snaha Tatjana (zlato priznanje) in vnukinja Klara (srebrno) tako dobro odrezali.
»Tole pa je kruh, ki ga jemo doma. Vsak dan pečem, pri hiši nas je devet, ko je doma še sin, nas je ob nedeljah za mizo enajst,« nam je povedala Darinka, ki je za svoj pšenični kruh tudi sama prejela zlato priznanje. Kruh peče že 60 let. »Ko sem bila v sedmem razredu, si je mama polomila noge. Najprej mi je pri peki pomagal ata, potem pa sem pekla sama,« se Darinka spomni začetkov.
Županja Mateja Povhe in župan mag. Franc Glušič sta podeljevala zlata priznanja.
Članice Društva podeželskih žena Tavžentroža so se izkazale tudi s pesmijo, ne le z organizacijo dogodka.
Očitno je bila dobra mentorica, njena snaha Tatjana se je zavihtela na sam vrh. »Nisem prvič tu, ocenjevanja kruha se udeležim vsako leto, sem pa po 12 letih tokrat dosegla vse točke. Občutek je božanski. Spekla sem kruh dveh vrst: pšenični beli kruh, ki je dobil vse možne točke, ter polnozrnati, pri katerem pa je šlo nekaj narobe, a sem bila vesela tudi bronastega priznanja. Po pravici povedano s tokratno peko nisem bila ravno zadovoljna. Morda je bil tak dan. Težko sem se pripravila k peki. Če nimaš dosti volje in veselja, ti ne gre, kot bi želel. A je bil na koncu rezultat dober,« je priznala Tatjana, ki pa nam je tudi razkrila, kako se speče tak šampionski kruh: »Pomembne so sestavine, v prvi vrsti gledam na kakovost moke. Dobimo jo v Mlinu Grebenc, tja odpeljemo svojo pšenico. Pomembna je temperatura, kvas mora biti svež, za vse skupaj pa potrebuješ zelo veliko dobre volje. Zamesim na roke. Kruh zamesim z vodo in mlekom, kar ni posebnost, a menim, da je tako najboljše. Obvezno dodam še olje, kvas, sladkor in sol. Vzhajal je celo malce prehitro. Potem se je pekel eno uro pri temperaturi 180 stopinj.« Zgledi vlečejo ... »Že vse življenje gledam mami, ki speče po 12 hlebcev v krušni peči, tudi sama bi želela to nadaljevati,« nam je povedala Klara Kresal.
Obiskovalci so se strinjali, da je domača peka kruha tradicija in lepa navada.
Razstava je bila na ogled v soboto in nedeljo.
60 jih je prejelo zlato priznanje.
Županjin predpasnik
»Ko pečem, imam najraje mir v kuhinji,« je dodala Milena Korošec s Češnjic pri Trebelnem, ki je prav tako osvojila vse možne točke, izkazala pa se je s svojim prazničnim kruhom, v katerega je zamesila moko, sol, mleko, maslo, limonino lupinico, sladkor, jajca in rum. Pekel je tudi mag. Franc Glušič, župan Občine Mokronog-Trebelno. Že pred uradnim začetkom prireditve je Mateji Povhe, županji Občine Trebnje, priznal, da mu to pot ni uspelo, pa tudi v časovni stiski je bil. Ker je županja razkrila, da je že pred letošnjim tekmovanjem od Nade Zorec, predsednice Društva Tavžentroža, prejela nov predpasnik, jo je stanovski kolega Glušič pozval, da ga bo treba umazati, tako kot to počne s peko kruha njegova podžupanja Snežka
Bizjak.
Vse več mladih se odloča za peko kruha.
Mladi so z glasbo popestrili prireditev v Trebnjem.
Blagoslov kruha
Tekmovanja se iz leta v leto udeležuje več mladih. Tokrat so se vabilu znova odzvali Osnovna šola Trebnje in Vrtec Mokronožci – enota Trebelno. »To me zelo veseli. Deklico, ki je dobila vse točke, sem vprašal, kdo ji je pomagal. Pa je povedala, da je imela pomoč mame. Prav je tako. Da se nauči. Ne moreš pričakovati, da bi se kdo kar sam naučil. Precej več razočaranj je, če ti nihče ne pomaga in pokaže. Otroci naj izgubijo strah in dobijo pravo navdušenje,« je mladega rodu na tekmovanjih vesel Jože Senegačnik, ki je zbral vse točke s svojim prazničnim kruhom poprtnikom.
Nada Zorec, predsednica Društva podeželskih žena Tavžentroža, se je zahvalila vsem za udeležbo in podporo.
Za konec je besedo dobil Jože Pibernik, domači župnik in dekan dekanije Trebnje. »Tukaj vonj po domačem kruhu še ne bo izginil. Se mi pa zdi, da so današnja gospodinjstva malce drugačna. Želim si, da bi tudi mlade spodbujali k temu, da se doma peče in kuha, ne pa da se gre hrano samo kam iskat. Čeprav je pomanjkanje časa huda stvar. Druga stvar, ki se nam lahko zgodi, pa je, da bodo kmetje nehali pridelovati žito. Naj nas tale blagoslov spomni, kako pomembno je delo z zemljo, za hrano, za naše preživetje in to, da znamo sami pridelati in sami potem speči, skuhati, to je velika stvar. Ne le da sestavine od nekje dobimo, žito po novem iz Južne Amerike .... Naj nam da Bog modrosti, da bomo znali v Sloveniji še kako stvar premakniti na boljše,« je dejal Pibernik, potem pa blagoslovil kruh, ki so si ga zbrani razdelili. Z upanjem, da se čez leto dni spet snidejo v Trebnjem.
