V led okovani 
slovanski bogovi

Helena in Miro Rismondo sta se na festivalih ledenih, peščenih in lesenih skulptur že pred leti spoznala s kolegi kiparji od drugod. Skupna ljubezen do kiparjenja v ledu je prerasla v prijateljstvo in tako so začeli uresničevati projekt Ledene dežele. Ko so leta 2013 v Kranjski Gori postavili prvi Ledeni park, so sklenili, da bodo delali le skulpture iz slovenske preteklosti.

Tehtajo do štiri tone

V Valburgi pri Smledniku, kjer so doma Rismondovi, so se konec oktobra zbrali Rusinja Marija Groznaja, Finec Jesse Törmikoski in Katalonca LLuís Ribalta Coma-Cros ter Fátima Naranjo Almenara ter se dogovorili, kdo bo določeno skulpturo izdelal. Izbor likov so naredili v skladu z umetniškim izrazom posameznega umetnika.

Delati so začeli v šotoru zraven Atlantisa v ljubljanskem BTC pri minus 4 stopinjah Celzija. Ledene skulpture so nastajale iz ledenih blokov, velikih meter krat pol metra krat četrt metra, težkih 125 kg. Polovico blokov za letošnjo Ledeno deželo je Miro začel delati že maja, drugo polovico pa so pripeljali s Poljskega. Skulpture so visoke do tri metre, tehtajo pa od 2 do 4 tone.

Ker med delom brni sedem motornih žag, imajo vsi slušalke in poslušajo glasbo. Poleg motorne žage, s katero oblikujejo skulpture, uporabljajo še sušilnik za lase in likalnik. Sušilnik uporabljajo za poliranje, likalnik za lepljenje manjših kosov ledu.

Tisti, ki udarja

Miro je izdelal več skulptur. Perun je bog groma in strele, priseg, pomladi in plodnosti. Njegovi simboli so hrast, perunika in sekira. Poznala in slavila so ga vsa slovanska ljudstva. Njegovo ime pomeni tisti ki udarja. V Prekmurju imajo še danes izraz, da Perun bije, kadar se bliska in grmi. Svarog je eno najvišjih slovanskih božanstev, oče in stvaritelj bogov. Njegova simbola sta sonce in kladivo.

Vesno, boginjo pomladi, je naredil Jesse Törmikoski. Zelo je lepa, ima bujno telo in prekrasne dolge lase. Prihod pomladi so naši predniki slavili s praznikom ob enakonočju. Krščanstvo je ta praznik pozneje prekrilo z žegnanjem na cvetno nedeljo.

LLuís Ribalta Coma-Cros je izdelal Jago babo in Mokoš. Prva je nekakšna mešanica čarovnice in divje ženske. V nekaterih pravljicah je čuvajka vode in življenja. Živi v koči z ograjo iz lobanj. Najpogosteje jaha po zraku v možnarju ali železnem kotličku. Kult Mokoš se je dolgo ohranil pri vzhodnih Slovanih, povezan je bil z ovčarstvom in prejo. »Predstavljam jo kot boginjo mati, boginjo rodovitnosti. Zato menim, da obraz boginje, ki daruje življenje, ni pomemben, najpomembnejše je njeno telo,« je povedal avtor. Labirint s spodnjim in zgornjim svetom je delo Fátime.

Zamrznjeni do pomladi

Sovaščan Rismondovih Bogdan Jerič je predstavil Koranta, eno od pustnih šem iz predkrščanskega časa in eno redkih, ki jih Cerkvi ni uspelo spremeniti. Korant s plesom in truščem preganja zimo, prebuja naravo ter simbolizira plodnost. Je bitje, ki ga drugi narodi ne poznajo.

Marija Groznaja je iz ledu pričarala podobi Velesa, boga podzemlja, in Rusalke. Veles je bil bog bogastva, živine ter vojne in še čarovništva ter poezije. Pri nas je z njegovim imenom povezanih kar veliko krajev (Veles, Velesovo …). Rusalke so bile vodne vile z dolgimi lasmi, lahnimi prosojnimi oblekami iz megle ter bledo kožo, ki je bila kot mesečina. Pele so čudovite pesmi ter s svojim glasom in lepoto začarale vse, ki so jih slišali ali videli.

Krst pri Savici je skupno delo več avtorjev. Črtomir, duhovnik in stražar so delo Janeza Dolška, Bogomila Tine Zajc, jelen Mira Rismonda, druge živali v Ledeni deželi pa je izoblikoval Klemen Omejc. V Ledeni deželi zamrznjeni slovanski bogovi bodo obiskovalce pričakovali vse do pomladi.