V Piranu iščejo odgovore za skrivnostne pogine klapavic

Zakaj v Jadranskem morju množično poginjajo klapavice? To vprašanje je bilo v središču dogodka projekta Teamforadris, ki je potekal na Morski biološki postaji Piran. Na enem mestu so glave staknili raziskovalci, veterinarji, školjkarji, predstavniki ministrstev in drugi strokovnjaki ter poskušali razvozlati enega največjih problemov sodobnega školjkarstva v Mediteranu in tudi v severnem Jadranu. Čeprav dokončnega odgovora še nimajo, je bilo kmalu jasno, da se stroka vse bolj oddaljuje od iskanja enega samega krivca. Pogini klapavic so po vsej verjetnosti posledica prepleta več dejavnikov: segrevanja morja, bolezni, plenilcev, sprememb v morskem okolju, pa tudi novih tujerodnih vrst, ki jih v Jadranu pred desetletjem sploh niso poznali.

Skrb vzbujajoči podatki

Projekt Teamforadris povezuje deset partnerjev iz sedmih držav jadransko-jonske regije. Njegov glavni cilj je ugotoviti, zakaj školjke v številnih delih Sredozemlja množično poginjajo, in poiskati načine, kako ohraniti dejavnost, od katere živijo številne obalne skupnosti. Podatki so skrb vzbujajoči. V italijanskem Cagnanu Varanu, kjer ležijo največja evropska školjčišča, so lani poročali o popolnem izpadu proizvodnje. V Boki Kotorski je pogin povzročil od 80- do 90-odstotni upad pridelka, visoka smrtnost pa je tudi v slovenskem morju.

Prav zato so že lani tudi naši začeli sistematično spremljati stanje klapavic v Piranskem zalivu. Raziskovalci vsak mesec spremljajo zdravstveno stanje školjk, analizirajo okoljske razmere in iščejo morebitne vzroke za pogin. »Želimo razumeti, kaj se v resnici dogaja v morju. Brez podatkov ni mogoče sprejemati učinkovitih ukrepov,« je bilo eno od osrednjih sporočil dogodka. Največ pozornosti je pritegnila predstavitev španskega raziskovalca Ricarda Lopeza Alonsa z Univerze v Oviedu in biologinje Andreje Ramšak z Nacionalnega inštituta za biologijo. Predstavila sta ploskega črva Postenterogonia orbicularis, tujerodno vrsto s pacifiškega območja, ki jo raziskovalci povezujejo z velikimi izgubami v evropskem školjkarstvu. Andreja Ramšak je potrdila, da je bil ta črv dejansko najden v slovenskem morju in da ga tako raziskovalci kot školjkarji povezujejo z velikim delom izgub na gojiščih. Kot je bilo slišati, so tega plenilca našli tudi v hrvaški Istri, Malostonskem zalivu in Boki Kotorski. Školjkarji opozarjajo, da so se njegove populacije očitno v zadnjih letih močno povečale. A raziskovalci poudarjajo, da bi bilo prehitro vse težave pripisati zgolj temu organizmu.

Popolna nevihta dejavnikov

Posvet je razkril, da strokovnjaki trenutno preverjajo več vzporednih hipotez. Katarina Pavlin z veterinarske fakultete je predstavila patološke ugotovitve pri klapavicah; veterinarske analize lahko pokažejo, ali so bile školjke okužene z boleznimi, ali so bile prisotne poškodbe tkiv in kakšne posledice so pustili različni stresni dejavniki. Raziskovalka Manca Kovač Viršek je opozorila na problem mikroplastike, ki sicer najverjetneje ni neposredni povzročitelj množičnih poginov, lahko pa dolgoročno zmanjšuje odpornost organizmov.

Posebno pozornost namenjajo segrevanju morja. V zadnjih letih so morski vročinski valovi v Sredozemlju vse pogostejši. Višje temperature pomenijo manj kisika v vodi in večji fiziološki stres za školjke, zaradi česar so bolj občutljive za bolezni, zajedavce in plenilce. Prav zato raziskovalci vse pogosteje govorijo o »popolni nevihti« dejavnikov, ki družno povzročajo katastrofalne posledice za školjkarstvo.

Vse skupaj pa ni omejeno le na spremljanje stanja. Kot pravi Irena Fonda, sodelujejo tudi pri iskanju praktičnih rešitev. Ena od njih je poskusno gojenje klapavic v globlji vodi. V okviru projekta v slovenskem morju postavljajo posebno podvodno strukturo, na kateri bodo spremljali, kako se školjke odzivajo na drugačne razmere. Sedaj jih namreč gojijo tik pod površino gladine, pričakujejo pa, da bodo gojene na teh strukturah v večjih globinah manj izpostavljene poletnim temperaturnim ekstremom, manj naj bi bilo tudi obraščanja organizmov, ki školjkam konkurirajo za hrano in kisik. Pogin klapavic ni omejen na posamezno školjčišče ali eno državo. Gre za pojav, ki ga spremljajo po vsem Sredozemlju in ki lahko pomembno vpliva tako na gospodarstvo kot na zdravje morskega okolja.