
Galerija

Piranska stavba nekdanje krojačnice, zgrajena na prehodu v 20. stoletje, stoji v neposredni bližini morja in kot zanimiv del kulturne dediščine pritegne številne poglede mimoidočih.
Leta 1999 je objekt postal galerija, v kateri je shranjena zbirka 150 slik, risb in grafik z istrskimi motivi, ki jih je mestu zapustil akademski slikar Herman Pečarič (Škofije 1908–Ankaran 1981).

Stalna razstava v prvem nadstropju predstavlja izbrana dela iz umetnikove zapuščine, v pritličju pa se vrstijo občasne razstave in drugi kulturni dogodki. Galerija nosi njegovo ime, saj velja Pečarič za enega najvidnejših umetnikov slovenske Istre. Z ustvarjanjem je vtisnil prepoznaven pečat Piranu in širši regiji.
Njegova dela, posvečena istrskim motivom, obmorski krajini in življenju ljudi, so pomemben del slovenske umetnostne dediščine.
Pečarič se je rodil na Škofijah in je ljubiteljsko slikal že v mladosti. Najprej je postal trgovski vajenec v Postojni, nato pa se je zaposlil v Trstu. Ker so tam od njega zahtevali, da svoj priimek poitalijani, je raje emigriral v Jugoslavijo. Živel je v Ljubljani, Beogradu in Mariboru, kjer je bil leta 1941 aretiran. Drugo svetovno vojno je preživel v nemških zaporih in taboriščih, kjer je ustvaril okoli 450 risb, skic in slik. Ohranilo se jih je približno 220, kar še vedno velja za največji taboriščni opus na ozemlju nekdanje Jugoslavije.
Po vojni je leta 1950 diplomiral na Akademiji likovnih umetnosti v Beogradu, nato pa se je preselil v Piran. Leta 1955 se je poročil z Marijo Velikonja, leta 1964 pa je odšel v Pariz, kjer se je slikarsko izpopolnjeval. Dve leti po njegovi smrti je njegova žena podpisala darilno pogodbo s piranskim županom in občini podarila umetniška dela pokojnega moža – v skladu z umetnikovo željo.
Galerija Hermana Pečariča je pomemben del kulturne in umetniške identitete Pirana. Občina te dni ob podpori ministrstva za kulturo začenja obnovo njenega dotrajanega pročelja. Ker je galerija umeščena v varovano območje kulturnega spomenika Piran – Mestno jedro, bo obnova potekala v skladu z zahtevami konservatorske stroke ter ob spoštovanju avtentičnih materialov in tehnik.