Upokojena proizvodna delavca
Vesna in
Danijel Povše s Kala pri Dolah pri Litiji si pred leti zagotovo nista predstavljala, da bosta danes ustvarjala lesene umetnine. Vesna sicer pravi, da je Danijel že prej imel rad les, počasi kaj rezljal in ustvarjal: »Spomnim se ga, ko je včasih zavzdihnil, o les, les, les ... Toda nikoli nisva mislila zares.«
Vesna vsak izdelek po potrebi zbrusi, očisti in naolji.
Pomagal je sosedom in prijateljem kaj sestaviti. A potem je usoda hotela, da se je leta 2004 hudo poškodoval. Kar več let je okreval, potem pa spoznal modelarja
Albina Novaka, ki je med drugim sestavil model oziroma repliko letala Eda našega konstruktorja in prvega letalca
Edvarda Rusjana. »Pomagal mu je pri selitvi delavnice in pod roke so mu prišli raznoliki stroji in strojčki, in se je začelo,« pravi Vesna.
Delavnico si je uredil v domači hiši na Kalu, začel je iskati in prebirati les. »Hitro sva se odločila, da bova ostala pri lokalnih lesovih, ki rastejo tu, v okolici Litije, v srcu Slovenije.«
Danes Danijel v delavnici rezlja, dolbe in struži iz bukve, hrasta, češnje, hruške in jablane.
Čeprav sta začela ustvarjati leta 2009, sta svoje izdelke pokazala javnosti šele pred štirimi leti, ko sta šla prvič na sejem. »Do takrat sva jih bolj podarjala prijateljem, za praznike, jih imela doma na mizi,« pojasnjuje Vesna in dodaja, da se jih tako človek navadi in tudi vidi napake. Danijel je bil od nekdaj natančen, zato so tako izdelane tudi njegove sklede, češnjevi terilniki, servirni pladnji iz bukve ter hrastove deske.
Danijel v delavnici FOTOgrafije: Osebni Arhiv
No, seveda, star pregovor pravi, da se nobena reč pri hiši ne zgodi brez ženske roke, in tako je tudi pri Povšetovih, kjer Vesna prevzame obdelano posodo, jo pogleda, po potrebi pobrusi, nato pa namaže in natre z oljčnim oljem in čebeljim voskom, da se zasveti v vsem sijaju.
Izdelovanje lesenih izdelkov je v resnici dolgotrajen proces. »Ne gre samo za delo v delavnici, kjer si kos ogledava in se odločiva, za kaj je primeren.« Začne se pri iskanju ustreznega lesa, ki ga kupita pri kmetih. Nato ga sušita, da je primeren za obdelavo – običajno eno leto, odvisno od vrste. Iz kakšne veje ali korenine nastane tudi svečnik, Danijel pusti brezovo lubje, ki daje izdelku poseben čar.
4
leta je, odkar sta šla prvič na sejem.
Vesna priznava, da je vse slovenske rokodelce letos presenetila epidemija koronavirusa: »Sejmi so odpadli. Je pa to tudi čas za razmislek, da pripravimo stvari za naprej, izboljšamo.« Njuni izdelki so kakovostni in hkrati pristno slovenski, zato sta pridobila certifikat Obrtne zbornice Domače in umetnostne obrti ter tudi certifikat Srce Slovenije. Vesna pove, da se zadnja leta povpraševanje po izdelkih domače umetnostne obrti, zlasti po lesenih, povečuje.
