V potoku zdravilo za oči

Lurška jama v Zagorju pri Lesičnem je v gozdu ob vznožju naravnega skalnega previsa približno 250 m južno od cerkve Marije pomočnice kristjanov. Je spodmol v peščenjaku miocenske starosti (okoli 20 milijonov let), širok do 38 m in visok do 17 ter močno porasel z mahom in bršljanom. Pod spodmolom sta oltar iz peščenjaka in lehnjaka ter v steni niša, kamor so ob religioznih obredih in romanjih postavili kipec Lurške Marije.

Ob oltarju je vodni izvir, ki so ga verjetno poznali in obiskovali že v preteklosti. Romarji, ki so hodili k Mariji pomočnici v Zagorju, so poromali tudi skozi Lurško jamo, kajti veljalo je prepričanje, da je v potočku, ki teče tu skozi, zelo koristna in zdravilna voda za oči.

Iz leta 1920 je ohranjena namenilna listina, v kateri lastnika Jožef in Marija Ivačič parcele, kjer sta jama in plato pred njo, zapuščata v uporabo župnijski cerkvi sv. Marije v Zagorju za nabožne namene. Lastnika dovoljujeta tudi izgradnjo kapelice ali oltarja, pri katerih bi se izvajale pobožnosti v čast Lurški Materi božji. Dana je bila tudi pravica uporabe poti do jame v času procesij ali romanj.

Da bi povečali število romarjev, ki so prihajali v Zagorje, je župnik Alojz Kramaršič na posestvu Jožefa in Marije Ivačič uredil Lurško jamo. Pri celjskem kiparju Milošu Hohnjecu je v letih 1919 in 1921 naročil kipa Lurške Marije in blažene Bernardke, leta 1921 pa sta pozlatar Janez Bevc iz Celja in njegova žena Marija za Lurško jamo podarila še kip sv. Frančiška. Župnik je v Lurški jami opravljal tudi cerkvene obrede, predvsem večernice. Ker je bila voda iz Lurške jame tudi vir zaslužka, okoli katerega so v vasi nastajali vse večji spori, je škof leta 1925 prepovedal opravljanje obredov v jami.

Po intenzivnem obiskovanju cerkve sv. Marije pred drugo svetovno vojno in tudi po njej je bila jama zapuščena, oltar pa zanemarjen. Po strmi drči na robu spodmola so odlagali smeti in kosovne odpadke, vendar so pred nekaj leti jamo očistili. Domače kulturno društvo jo je že večkrat uporabilo kot prizorišče za božično igro in koncerte.

Leta 2011 je bila jama v celoti obnovljena, prav tako so uredili zidec z izvirom pitne vode. Utrjena je krožna pot naokoli, urejeni sta hortikulturna zasaditev in potka v jami, nameščena so počivališča. Oltar s stebroma je v celoti rekonstruiran, znova pa sta nad oltarjem kipa Lurške Marije in blažene Bernardke.

Lurška jama, streljaj pod Marijino cerkvijo v Zagorju, je ena od pomembnih točk Marijine romarske poti, mednarodnega projekta, ki ga izvaja Kozjanski park. S partnerji iz Slovenije in Hrvaške so vzpostavili 800 kilometrov dolgo pot, ki povezuje Marijina romarska središča v Sloveniji in na Hrvaškem. Ta so postala pomemben del mednarodne kulturne romarske poti, ki poteka od Čenstohove na Poljskem prek Levoča na Slovaškem, Mariazella v Avstriji in prek Slovenije do Marije Bistrice na Hrvaškem. Po Sloveniji povezuje 30 Marijinih cerkva, kot romarski sta najbolj znani Ptujska Gora in Svete gore nad Bistrico ob Sotli.

Poti so opremili z informacijskimi in označevalnimi tablami, izdali so tudi veliko promocijskega gradiva, tudi posebno romarsko knjižico s slikami vseh cerkva in prostorom za žige, ki jih bodo dobili romarji ali pohodniki. V Kozjanskem parku namreč pravijo, da ta romarska pot ni namenjena le pravim romarjem, temveč tudi pohodnikom in drugim ljubiteljem narave.