V pravosodju si delijo proračunske tisočake

Odziv urada varuhinje človekovih pravic

Ksenija Koren, avtorica članka V pravosodju si delijo proračunske tisočake, je v Slovenskih novicah 3. 3. 2014 predstavila nekatere podatke o zaslužkih varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. Da bi si bralci Slovenskih novic lahko ustvarili objektivnejšo sliko o delovanju varuhinje in njenih prejemkih, podajamo nekaj pojasnil.

Res je, varuhinja tudi po prevzemu nove funkcije predava sodniškim pripravnikom. To poslej počne približno trikrat letno, saj je bila za to zaprošena. Kot predavateljica je namreč zelo zaželena, saj je bila vedno ocenjena z najvišjimi ocenami. Predavateljsko dejavnost je prijavila tudi Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

Že leta se v mnogo primerih odpoveduje honorarjem v korist žrtev nasilja, vse svoje knjige je namenila dobrodelnosti, z izkupički od nekaterih je celo štipendirala nekaj oseb. Večinoma predava brezplačno, ko pa prejme honorar, z njim pomaga nekaj mladim osebam, že leta skrbi tudi za dekle s posebnimi potrebami. Eni izmed deklet je financirala srednješolsko izobraževanje in prvo stopnjo fakultete.

Če so za predavanje predvideni honorarji, jih na njeno prošnjo organizatorji lahko nakažejo v dobrodelne namene. Če pa je organizator državni organ, zaslužena sredstva mnogim izroči sama, saj organi nimajo možnosti neposredne usmeritve sredstev v dobrodelnost.

Tudi sicer plačuje vse vstopnice za dobrodelne prireditve, četudi je nanje povabljena kot varuhinja in jih prejme brezplačno. V mnogo primerih se na dogodke, kamor je povabljena kot varuhinja, vozi s taksijem na svoje stroške.

Plačni količnik ji določajo zakoni, in sicer bruto znesek v višini 4781,71. Res pa je, da ima 36 let delovne dobe, in je to verjetno razlog, da je v decembru »prehitela« devet let mlajšega predsednika države, s katerim jo zakonsko ločita dva plačna razreda (predsednik je po zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJSR) v 65. razredu, varuhinja v 63.).

Nataša Kuzmič,

svetovalka za odnose z javnostmi,

Varuh človekovih pravic RS

Odziv ministrstva za pravosodje

Honorarji pravosodnih funkcionarjev in drugih, ki so omenjeni v članku z naslovom »V pravosodju si delijo proračunske tisočake« in je bil 3. marca 2014, objavljen v Dnevniku, se nanašajo na usposabljanja Centra za izobraževanje v pravosodju (CIP).

CIP je bil ustanovljen kot del Ministrstva za pravosodje ob vstopu Slovenije v EU. Del pristopnih pogajanj je namreč tudi bil, da mora Slovenija obvezno imeti institucijo, ki bo skrbela za stalno izobraževanje sodnikov, državnih tožilcev in vseh ostalih v pravosodju. To je torej tako zakonska dolžnost ministrstva kot obveza v okviru EU. Takšen center pa mora imeti seveda tudi sredstva za financiranje izobraževanj.

Tako so v članku pomešane vsebine, za katere so udeleženci plačali kotizacije (pri vrhovnem državnem tožilcu H. Jenullu glede jezikovnih delavnic in pri vrhovni sodnici, podpredsednici sodišča mag. N. Betetto - glede izobraževanj za mediatorje, saj je pretežni del njunih honorarjev financiran iz kotizacij udeležencev in ne iz integralnega državnega proračuna).

CIP je v letu 2013 skupno izvedel preko 170 izobraževalnih dogodkov, ki se jih je udeležilo preko 8.500 udeležencev. CIP meri kvaliteto izobraževanj z anonimnimi anketami, povprečje na lestvici od 1 (najslabše) do 5 (najboljše)  za vsa izobraževanja je 4,29. Po objavljenih podatkih je na udeleženca torej nastal strošek v višini dobrih 34,00 EUR.

Glede učinka pa je bilo že na otvoritvi Sodnega leta povedano, da so se v letu 2013 sodni postopki bistveno zmanjšali. Sodstvo je glede na leto 2012 za desetino (10%) zmanjšalo število nerešenih zadev in  pri pomembnejših zadevah za skoraj petino (19,3%) tudi sodne zaostanke. Skrajšal se je tudi povprečni pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev (s 7,6 na 7,2 meseca). Hitreje poteka tudi pregon in sojenje gospodarskega  kriminala, prav gotovo tudi na račun velikega poudarka Ministrstva za pravosodje na izobraževanju.

Mojca Hardi,

Ministrstvo za pravosodje