V razmislek pred nakupom jagod: nevarne kemikalije, ki jih prinaša ugodna cena

Jagode so brez dvoma eden najljubših sadežev mnogih, a ko v trgovinah kupujemo uvožene, si pogosto ne postavimo vprašanja, kako so prišle na police trgovin že februarja, ko je zima še v polnem razmahu. Na prvi pogled se zdi, da gre za svež, sladek sadež, vendar pogosto pozabimo, da za njim stojijo ne le neetične prakse, ampak tudi skrivalnice številnih nevarnosti za zdravje in okolje.

»Kakšen priokus želite, da vam pustijo jagode?« se sprašujejo pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS), ko opozarjajo na to, da cena, ki jo plačamo za te plodove, pogosto skriva skrite stroške, ki jih ne vidimo – od izkoriščanja delovne sile do uničevanja okolja v oddaljenih regijah, kjer so jagode pridelane.

Uvožene jagode: cena za naše zdravje?

Večina jagod, ki jih najdemo v trgovinah zunaj sezone, prihaja iz Španije, predvsem iz ogromnih nasadov v provinci Huelva. Tam, pod plastiko in v intenzivnih rastlinjakih, jagode rastejo v nehumanih pogojih. Sezonski delavci, mnogi iz Maroka, podsaharske Afrike in vzhodne Evrope, so pogosto izkoriščani za nizke plače in v neprimernih bivalnih razmerah, medtem ko obirajo jagode, ki jih bomo pojedli.

»Ko potrošnik poseže po teh jagodah, vidi samo ugodno ceno, vendar ne vidi stroškov, ki se skrivajo v ozadju,« pravi strokovnjak iz Zveze potrošnikov. Izkoriščevalska pridelava in slabši delovni pogoji ne bi smeli biti neopaženi, saj vplivajo ne le na ljudi, temveč tudi na naše okolje.

Pesticidi in nevarne kemikalije v vaših jagodah

Jagode so zaradi svoje porozne kože in visoke vsebnosti sladkorja izredno občutljive na škodljivce in plesni. Zato pridelovalci pogosto posežejo po nevarnih fitofarmacevtskih sredstvih (PPP), ki se uporabljajo za zaščito rastlin. Te kemikalije, ki jih jagode vpijejo v meso sadeža, so lahko nevarne za naše zdravje.

Čeprav mnogi mislijo, da bodo pesticidi izginili s pranjem jagod, to ni res. »Voda in soda bikarbona ne odstranita pesticidov, saj so kemikalije v tkivu sadeža, ne le na površini,« opozarjajo strokovnjaki. Takšni pesticidi, kot so hormonski motilci in nevrotoksini, so posebej nevarni za otroke, saj lahko vplivajo na njihov razvoj tudi pri zelo majhnih koncentracijah.

Izgubljeno zdravje in uničeno okolje

Uvoz jagod, pridelanih v intenzivnih rastlinjakih, povzroča tudi okoljske težave. Velike količine vode se porabijo za namakanje nasadov, medtem ko plastični rastlinjaki uničujejo naravni habitat, ki je že dolgo ogrožen zaradi prekomernega črpanja podzemnih voda. 

Huelva, kjer se večina jagod prideluje, je znana po tem, da se nahaja v bližini Unescove zaščitene mokrišča Doñana, katerega ekosistemi so zaradi prekomernega črpanja vode na robu propada. »Pesticidi, ki jih ne morete sprati, ter onesnaževalci, ki prežemajo vodo, so vsakdanji spremljevalci industrijske pridelave,« še dodajajo v Zvezi potrošnikov.

Zakaj so domače jagode »drage«?

Mnogi se sprašujejo, zakaj so domače jagode dražje od tistih uvoznih. Razlog je preprost: lokalni pridelovalci, ki upoštevajo okoljske in delovne standarde, imajo višje stroške pridelave. »Jagode, pridelane v Sloveniji, niso poceni, ker zahtevajo veliko ročnega dela in hitre prodaje,« pravi kmet, ki prideluje jagode. »Vsak plod mora biti obran na vrhuncu zrelosti, kar pomeni, da so vsi naši trudi podvrženi tveganju: slabe vremenske razmere, nalivi, pozebe.«

Zaradi cenovnih vojnih, kjer velike trgovske verige potiskajo cene na minimum, so domači kmetje pogosto prisiljeni prodajati jagode po cenah, ki ne pokrivajo niti stroškov pridelave. To pa pomeni, da smo priča sistemu, ki spodbuja izkoriščanje in rušenje samooskrbe, še pravijo v ZPS.

Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam vprašanje ali videoposnetek.