PLATFORMA WOLT

V slabem vremenu je dostava dražja, dostavljavci pa ob dodatek in še napitnino

Izvajalci pri platformi Wolt razočarani nad dodatkom za težje delovne razmere.
V podjetju poudarjajo, da sodelujejo z več kot 2000 aktivnimi dostavnimi partnerji. FOTO: Jože Suhadolnik

V podjetju poudarjajo, da sodelujejo z več kot 2000 aktivnimi dostavnimi partnerji. FOTO: Jože Suhadolnik

Račun Wolta za dostavo z vključenim stroškom za slabe vremenske razmere

Račun Wolta za dostavo z vključenim stroškom za slabe vremenske razmere

V ekstremnih vremenskih razmerah je dostava dražja. FOTO: Anatoler/Getty Images

V ekstremnih vremenskih razmerah je dostava dražja. FOTO: Anatoler/Getty Images

V podjetju poudarjajo, da sodelujejo z več kot 2000 aktivnimi dostavnimi partnerji. FOTO: Jože Suhadolnik
Račun Wolta za dostavo z vključenim stroškom za slabe vremenske razmere
V ekstremnih vremenskih razmerah je dostava dražja. FOTO: Anatoler/Getty Images
 27. 1. 2026 | 07:42
4:47

Potem ko so pogodbeni dostavljavci platforme za naročanje hrane Wolt prejeli izplačila za opravljene dostave v prvi polovici januarja, je del med njimi izrazil nezadovoljstvo nad višino nakazil. Kot so potrdili s prikazom svojih izplačil, v obračunih niso zaznali dodatka za dostavo v slabih vremenskih razmerah – dežju, snegu, vetru in poledici –, čeprav je Wolt ta strošek v istem obdobju zaračunal uporabnikom aplikacije.

Med 10 in 12 € na uro

Dostavljavci opozarjajo še na posreden učinek dodatnega stroška. Ko je uporabnikom zaračunan dodatek za slabo vreme, ti po njihovih izkušnjah praviloma ne puščajo več napitnin, ki so za številne dostavljavce pomemben del zaslužka. »Ko Wolt zaračuna dodatek, se znajdemo v začaranem krogu – višji strošek za stranko pomeni manj napitnin za nas,« pravijo. Wolt je v Sloveniji prisoten od leta 2019, trenutno pa deluje v 25 mestih. V podjetju poudarjajo, da sodelujejo z več kot 2000 aktivnimi dostavnimi partnerji, ki v povprečju delajo približno sedem ur na teden. »Kar 84 odstotkov dostavnih partnerjev je študentov ali posameznikov, ki imajo že redno zaposlitev, več kot 80 odstotkov pa jih delo na platformi ocenjuje kot zadovoljivo,« so zapisali v odgovoru. Po njihovih navedbah povprečni urni zaslužki znašajo med 10 in 12 evri, pri čemer se lahko razlikujejo glede na čas, kraj in število opravljenih dostav.

Dodatek za slabe vremenske razmere pojasnjujejo kot izjemen ukrep, ki ga uvedejo le v ekstremnih okoliščinah, kot je močno sneženje ali poplave. Uporabnike o tem vedno vnaprej obvestijo v aplikaciji, da se lahko sami odločijo, ali bodo naročilo oddali. »V običajnih zimskih razmerah lani takšnega dodatka nismo uvajali,« poudarjajo. Hkrati zatrjujejo, da dostavni partnerji v slabem vremenu praviloma prejmejo bonus, kar naj bi bila ustaljena praksa. Ko so januarja zaradi ekstremnih razmer uvedli dodatek za uporabnike, naj bi se plačilo na dostavo za dostavljavce povečalo tudi za od 30 do 60 odstotkov, odvisno od obdobja in mesta. »Skupno smo dostavnim partnerjem v obliki bonusov izplačali bistveno več, kot smo z dodatkom zaračunali uporabnikom,« dodajajo.

Račun Wolta za dostavo z vključenim stroškom za slabe vremenske razmere
Račun Wolta za dostavo z vključenim stroškom za slabe vremenske razmere

V Sindikatu Mladi plus medtem redno prejemajo prijave težav Woltovih dostavljavcev. Opozarjajo predvsem na spremembo sistema plačevanja v začetku leta 2023, ko je Wolt globalno opustil minimalno fiksno postavko na dostavo. »Plačilo se zdaj dinamično spreminja po modelu, katerega izračun je znan le podjetju. Dostavljavci poročajo, da morajo danes delati bistveno več kot pred dvema letoma za primerljiv zaslužek,« pravijo. Tudi glede dodatkov za slabo vreme po njihovih navedbah obstajajo resni dvomi, ali so ti v praksi dosledno upoštevani. Sindikat opozarja, da se Wolt kot platforma izogiba rednemu zaposlovanju dostavljavcev in ostaja pri pogodbenem modelu sodelovanja. »Če bi bili dostavljavci zaposleni, bi moral delodajalec razkriti strukturo izplačil in prevzeti večjo odgovornost za delovne razmere,« poudarjajo. Spomnili so tudi na evropsko direktivo o izboljšanju delovnih razmer pri platformnem delu, sprejeto leta 2024, ki jo morajo države članice prenesti v nacionalno zakonodajo v dveh letih. Namen direktive sta večja preglednost in pravna zaščita oseb, ki opravljajo platformno delo.

Nepravilnosti niso ugotovili

Na inšpektoratu za delo opozarjajo, da se na trgu dela vse bolj uveljavljajo nove, fleksibilne oblike dela, ki pogosto prehitevajo obstoječo zakonodajo. »Države članice bodo morale uvesti ustrezne ukrepe za pravno zaščito oseb, ki opravljajo platformno delo. Ustrezna normativna ureditev pa bo v nadaljevanju lahko predmet učinkovitega nadzora,« poudarjajo. Lani so bili prisotni tudi ob organizirani prekinitvi dela dostavnih partnerjev, ki so prek statusa samostojnega podjetnika v opravljali storitve za Wolt, vendar takrat nepravilnosti, ki bi bile podlaga za inšpekcijske ukrepe, niso ugotovili. Spomnimo, da se je januarja lani okoli 30 Woltovih pogodbenih dostavljavcev zbralo na opozorilni stavki na Trgu Leona Štuklja v Mariboru. Zahtevali so predvsem dialog z vodstvom podjetja in izboljšanje delovnih razmer. Iz Wolta Slovenija so takrat sporočili, da so po shodu organizirali srečanje z dostavljavci in obravnavali odprta vprašanja.

V ekstremnih vremenskih razmerah je dostava dražja. FOTO: Anatoler/Getty Images
V ekstremnih vremenskih razmerah je dostava dražja. FOTO: Anatoler/Getty Images

Logo
IZBRANO ZA VAS
Promo
ŠPORTNE POŠKODBE
PromoPhoto
HUDA BOLEČINA
PromoPhoto
PRVOMAJSKE
Promo
OSEBNI KREDIT
PromoPhoto
GRADBENIŠTVO
Promo
KREDIT ZA PODJETJA
PromoPhoto
REVOLUCIONARNO
PromoPhoto
HK OLIMPIJA
Promo
NOVOST
Promo
INVESTICIJE