V Sloveniji kar 80 odstotkov škod na stavbah povzroči izliv vode

Zaradi stanovanj, ki so bila večinoma zgrajena v 60., 70. in 80. letih, bi bilo zelo pametno ob sklepanju zavarovanj vključiti tudi izliv vode, so izpostavili na Zavarovalnici Triglav, kjer so pripravili dogodek na to temo. Zadnja leta namreč opažajo porast tovrstnih primerov škod v domačem okolju, kjer so izlivi vode zadnjih pet let celo na prvem mestu. Poleg tega pa kar 80 odstotkov vseh izplačanih škod zaradi hišnih in zemljiških posesti odpade na izliv vode.

Izliv vode je pri vseh škodah, ki jih obravnavajo v domačem okolju, na prvem mestu z 18 odstotki, sledijo mu poplave in požari, v večstanovanjskih objektih pa delež teh škod dosega celo 33 odstotkov. Razmere so se v zadnjih letih bistveno spremenile, je razložil Uroš Metličar, direktor Severne regije Zavarovalnice Triglav, saj so leta 2020 imeli pod 700 primerov izlivov vode, lani pa več kot 1200: »Škodni primeri in škoda, ki ob tem nastajajo, naraščajo iz leta v leto.«

Glavni razlog za to je star stanovanjski fond: stavbe so bile zgrajene pred dobrimi 60, 50 ali 40 leti, lastniki stanovanj pa običajno pri obnovah nimajo na prvem mestu obnove vodovodnih inštalacij. Zoran Simčič, podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, je razložil, da so v časih, ko so nastajala ta stanovanja, sicer gradili kvalitetno, vendar pa se material v 30 letih izrabi in je potreben zamenjave.

Izliv vode je nenaden in nepričakovan izliv vode iz cevi, naprav ali drugih virov, recimo vodne postelje ali akvarija. Izliv vode ni, če pozabite pustiti teči vodo iz pipe, ni, če slabo vzdržujete napeljavo in naprave, ni, če je v bližini reka in če zaradi močnega deževja poplavi hišo.

Dr. Miha Juhart s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je predstavil pravne vidike tovrstnih škod, ki se nekoliko zapletejo v večstanovanjskih stavbah. Lastnik nepremičnine namreč odgovarja za vse škodne vzroke in škodne posledice, ki nastanejo zaradi uporabe in delovanja njegove nepremičnine. Pri večstanovanjskih stavbah pa lahko izliv vode nastane na inštalacijah v stanovanju, ki so last lastnika stanovanja, in na inštalacijah, ki so v skupnih prostorih, ki so skupen del etažne lastnine.

Škodni primeri in škoda, ki nastajajo zaradi izliva vode, naraščajo iz leta v leto, je dejal Uroš Metličar. FOTO: Simona Fajfar

»V dejanskem življenju je to zanimiv problem,« je o plačilu škode zaradi izliva vode na etažni lastnini dejal Juhart. Če nastane dolg etažne lastnine, je to problem drugačne vrste kot v primeru, če je do izliva vode prišlo v enem lastniškem stanovanju, škoda pa je nastala v drugem, lastnika pa nimata zavarovanja škode zaradi izliva vode. Lastnik stanovanja, kjer je bila škoda povzročena, mora v primeru, da mu zgornji lastnik noče povrniti škode, uveljavljati odškodninski zahtevek. Stroški zaradi izliva vode so lahko tudi visoki. Obenem pa medsebojni zahtevki med etažnimi lastniki običajno pomenijo slabo voljo v hiši.

Juhart je še opozoril, da že nekaj časa poudarja, da bi morali imeti obvezno zavarovanje večstanovanjskih stavb. Imamo obvezno zavarovanje avtomobilskega zavarovanja, pri večstanovanjskih stavbah pa tega ni, pa bi bilo pametno to zagotoviti ne samo zaradi požara in drugih klasičnih tveganj, ampak tudi zaradi izliva vode. Še posebej ob podatku, da okoli 30 do 35 odstotkov stavb sploh ni zavarovanih.

Ker, kot so opozorili na Zavarovalnici Triglav, »takšna kritja niso strošek, ampak zaščita oziroma naložba v varnost«. Toda »tistih, ki se tega zavedajo, ni treba prepričevati. Tiste, ki se tega ne zavedajo, pa po navadi prepriča dogodek.« S tem, so še dodali, da bi se upravniki morali zavedati, da je z zavarovanjem stavb enostavneje odpravljati škode. Do kakšne mere zavarovalnica krije škodo, pa je odvisna od zavarovalne police.