Pri nas krvavo primanjkuje tega kadra, na kocki zdravje pacientk

Za zadovoljitev potreb prebivalstva po vsem svetu je potrebnih približno 980.000 dodatnih babic, kaže raziskava Mednarodne konfederacije babic, ki temelji na podatkih iz 181 držav in na katero so ob jutrišnjem mednarodnem dnevu babic spomnili pri Sekciji babic na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza).

»To ni tveganje za prihodnost, to je današnja realnost,« je ob tem opozorila Anna af Ugglas, izvršna direktorica Mednarodne konfederacije babic in še, da pomanjkanje babic vpliva na zmogljivost zdravstvenih sistemov. »Babice so premalo cenjene in preobremenjene, zaradi česar sta ogroženi kakovost in varnost zdravstvene obravnave.« Na žalost se tudi v Sloveniji, kot izpostavljajo v omenjeni sekciji, soočamo s pomanjkanjem kadra. »Za povečanje števila babic so potrebni konkretni ukrepi, med katerimi so zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev, možnost izobraževanja ter večje strokovno priznavanje in vključevanje babic v celoten zdravstveni sistem,« je bila jasna Anita Prelec, predsednica Zbornice – Zveze. In ravno zato si že vrsto let prizadevajo za povečanje števila vpisnih mest za študij babištva, a žal doslej v državi za to ni bilo posluha.

Anita Prelec, predsednica Zbornice – Zveze. FOTO: Leon Vidic

Ob mednarodnem dnevu izrečena pobuda Milijon babic več je, kot poudarjajo pri Mednarodni konfederaciji babic, več kot slogan. Če je na voljo dovolj ustrezno izobraženih babic, so tudi zdravstveni sistemi močnejši, ženske pa prejemajo boljšo zdravstveno obravnavo. »S tem se izboljšajo zdravstveni izidi za ženske, novorojenčke in družine,« še dodajajo. V Zbornici – Zvezi ob tem ne pozabijo poudariti, da imajo babice izjemno pomembno vlogo pri zagotavljanju celostne obravnave žensk, in sicer vse od načrtovanja in spremljanja nosečnosti do poroda in poporodnega obdobja. Hkrati tudi pri obravnavi in skrbi za novorojenčka, podpori družini in na področju ginekološkega zdravja. Saša Matko, predsednica Sekcije babic pri Zbornici – Zvezi, je pojasnila, da tudi v Sloveniji babice pomembno prispevajo k varni in kakovostni zdravstveni obravnavi žensk in novorojenčkov. A babištvo se sooča z izzivi, kot so pomanjkanje kadra, zagotavljanje ustreznih pogojev za delo in potreba po nadaljnjem razvoju babiške stroke v smislu avtonomije.

Babištvo se tudi v Sloveniji sooča z izzivi, poudarja Saša Matko, predsednica Sekcije babic pri Zbornici – Zvezi. FOTO: Tomi Lombar

V Zbornici – Zvezi so sicer februarja letos pozdravili sprejetje zakona o zdravstveni negi in babištvu, za katerega so si prizadevali več let. Tako je tudi zdravstvena nega dobila svoj zakon, podobno kot ga imajo zdravniki in doktorji dentalne medicine; za druge regulirane poklice v zdravstvu se uporablja zakon o zdravstveni dejavnosti. Zakon prinaša pomembne novosti tudi pri licenciranju, pri čemer lahko Zbornica – Zveza zdravstvenemu delavcu začasno ali trajno licenco tudi odvzame. Do zdaj so imeli le en primer odvzema licence za samostojno opravljanje babiške nege diplomirani babici, in sicer za sedem let. Spomnimo. Gre za Tejčo Moškrič, ki pri babiški negi na domu naj ne bi zagotavljala kakovostne in strokovne zdravstvene obravnave. Zaradi očitkov o malomarnem zdravljenju in opravljanju zdravilske dejavnosti zoper njo na brežiškem okrajnem sodišču že poteka sojenje.