V Sloveniji plače vse bolj obdavčene: v kateri od sosednjih držav se najbolj splača delati?

Po podatkih Eurostata je bila Slovenija ena od držav z največjim povečanjem obdavčitve plač v zadnjem letu, kar še dodatno obremenjuje že tako zaskrbljene gospodarstvenike. Minister za gospodarstvo Matjaž Han je v pogovoru za 24ur zvečer priznal, da razmere niso rožnate.

Ob težkih zunanjih okoliščinah – recesiji v Nemčiji in Avstriji ter negotovih globalnih trgih – je posebej omenil tudi notranje težave, od neučinkovite davčne zakonodaje do zapletenih postopkov umeščanja v prostor. Han je napovedal ukrepe, a hkrati priznal, da so bile nekatere odločitve vlade zgrešene.

50-odstotna obdavčitev plač 

Slovenija se je s kar 50-odstotno mejno davčno stopnjo dohodnine (vključno z vsemi prispevki) uvrstila na deveto mesto med evropskimi članicami OECD, razkriva najnovejše poročilo mednarodne organizacije Tax Foundation. Povprečna najvišja zakonsko določena dohodninska stopnja v evropskih državah članicah OECD v letu 2025 znaša 42,8 odstotka. Najvišje davčne obremenitve imajo Danska (55,9 %), Francija (55,4 %) in Avstrija (55 %), medtem ko so najnižji davki na dohodek v Madžarski (15 %), Estoniji (22 %) in Češki (23 %). Hrvaška ima 35,4-odstotno obdavčitev.

Evropske države zunaj OECD imajo pogosto še nižje, enotne stopnje obdavčitve. Tako imata Bolgarija in Romunija najnižjo davčno stopnjo v Evropi – le 10 odstotkov, sledijo Moldavija (12 %), Ukrajina (19,5 %) in Gruzija (20 %).

Slovenija na poti navzgor – in ne v dobrem smislu

Po podatkih Eurostata je bila Slovenija že v letu 2023 med državami z največjim povečanjem davčne obremenitve plač, letos pa je z dodatkom prispevka za dolgotrajno oskrbo ta obremenitev narasla še za dve dodatni odstotni točki. Ob primerjavi z evropskim povprečjem to pomeni vse večji razkorak – in vse večjo konkurenčno slabost za slovensko gospodarstvo.

Han je priznal, da razmere niso spodbudne. Poudaril je vpliv zunanjih dejavnikov, a hkrati izpostavil tudi domače težave, med katerimi je posebej omenil neučinkovito davčno zakonodajo. Napovedal je reforme in spremembe pri obdavčitvi normirancev, zlasti za male podjetnike, športnike in kulturnike, a ob tem tudi priznal, da nekateri vladni ukrepi niso bili premišljeni – kot na primer dvig trošarine na alkohol, ki je prizadel male pivovarje.

Medtem ko Slovenija ostaja med najbolj obdavčenimi državami, druge evropske države že razmišljajo o sproščanju davčnega primeža. Avstrija naj bi leta 2026 odpravila najvišji davčni razred, s čimer bi najvišja stopnja padla s 55 na 50 odstotkov. V Nemčiji pa je trenutno pod sodnim pregledom solidarnostni prispevek, ki najvišjo davčno stopnjo dviguje s 45 na 47,475 odstotka.