V soboto bo dež, v nedeljo sneg

Temperatura rastline je kazalnik različnih dejavnikov, ki vplivajo na to, koliko je izpostavljena sončnemu sevanju, in je odvisna od zmožnosti izmenjave energije med rastlino in njenim okoljem.

Odvisna je od časa, dneva, sezone, oblačnosti, hitrosti vetra, oddaljenosti od površine tal, značilnosti rastlinskega sestoja in položaja rastline v njem, značilnosti rastline.

Dormanca je stanje zmanjšane metabolne aktivnosti, ki rastlini omogoča preživetje ob neugodnih rastnih razmerah. Pojavi se zaradi delovanja nizkih temperatur in kratkih dni.

Zimsko mirovanje

Obdobje mirovanja in obdobje rasti sadnih rastlin oblikujeta njihov letni rastni cikel. Mirovanje dreves je razdeljeno na dve glavni fazi in dve prehodni obdobji. V jesenskem začetnem obdobju mirovanja sadna drevesa postopoma upočasnjujejo fiziološke aktivnosti. Rast se ustavlja, zmanjšuje se asimilacija, upočasnjujeta se sprejem hranil in dihanje. Iz listov prehajajo hranilne snovi v les in korenine. V tem obdobju se sadna rastlina pripravlja na zimsko mirovanje.

V rastlini se dogajajo kemični in fiziološki procesi, ki omogočajo dvig odpornosti proti nizkim zimskim temperaturam. Krajšanje dneva in nižanje temperatur v jeseni omogočita tvorbo ločilnega tkiva, in če vsi procesi v rastlini nemoteno potekajo, listje odpade novembra oziroma v prvih dneh decembra.

Trajanje in čas priprave rastlin na zimsko mirovanje in s tem tudi čas odpadanja listja je odvisno od sadne vrste, sorte, vremenskih razmer, tehnologije in količine pridelka. Kadar rast zaradi različnih vzrokov ni pravočasno zaključena, se v nasadih jablan listje dlje zadrži na drevesih in odpade šele v zadnjih dneh novembra. Najpogostejši vzroki za podaljšano rast so pozno in obilno gnojenje ali namakanje, poletno odpadanje listja zaradi temperaturnega in sušnega šoka, premočna poletna rez ter poškodbe zaradi toče, bolezni in škodljivcev. Če je jesen topla in postopno prehaja v zimo, brez ekstremno nizkih temperatur, tudi les lahko dobro dozori. Zaradi podaljšane vegetacije pa lahko večjo težavo povzroči le slab cvetni nastavek.

Pavje oko

V posameznih oljčnikih se pojavlja zmeren pojav glivične bolezni pavje oko. Za bolezen sta zelo občutljivi sorti istrska belica in oblica. Oljkarjem, ki imajo oljčnike okužene s to boleznijo, kmetijske svetovalne službe svetujejo, da po končanem obiranju oljk oljčnike temeljito poškropijo. Zaradi mraza porova zavrtalka (Napomyza gymnostoma), ki povzroča občutno škodo na pridelku pora in čebule, ne leti več. Prekrivko, s katero smo zaščitili posevke, lahko odstranimo.