V Strunjanu ogorčeni: početje obiskovalcev na plaži se jim zdi skrajno neprimerno

Na divjih plažah Pirana in okolice se zadnja leta pojavlja vse več kamnitih stolpcev. Posamezniki jih zlagajo kot spomin na obisk ali za fotografijo, ki jo nato objavijo na družbenih omrežjih. Toda v skupnosti Strunjan opozarjajo, »da narava ni Instagram studio«.

Čeprav na prvi pogled neškodljivi, kamni niso okras. Imajo pomembno vlogo, poudarjajo, saj da ščitijo tla pred erozijo in nudijo zavetje drobnim organizmom. Ko jih ljudje premikajo, uničujejo mikroskopska življenjska okolja. S tem se spreminja značaj prostora, ki naj bi bil divji, tih in neokrnjen.

Posnemanje brez meje

Kamniti stolpiči spodbujajo množično posnemanje. Če je nekdo pred nami zložil tri kamne, jih bo naslednji deset. Rezultat? Obalni pasovi so polni človeških »podpisov«, namesto da bi ostali naravni.

»Če želimo dokaz, da smo bili tam, se vprašajmo – ali res hodimo v naravo zaradi nje same ali zgolj zaradi objave na družbenem omrežju?« sprašujejo v zapisu.

»Piran ni Himalaja«

Res je, da v Himalaji kamnite stolpe uporabljajo kot duhovne označbe poti ali molitvene simbole. To je del njihove kulturne in verske dediščine. A v slovenskem obalnem okolju takšna praksa nima zgodovinske podlage – gre za uvožen vzorec, ki naravi prej škoduje kot koristi, poudarjajo v skupnosti Strunjan.

Fotografije iz Seče, Fiese in celo Gozda - Martuljka kažejo, da je ta praksa čedalje bolj razširjena. A sporočilo skupnosti Strunjan je jasno: »Pustimo naravo takšno, kot je – divjo, tiho, neokrnjeno. Če že želimo nekaj ustvariti, naj bo to spoštovanje do prostora, ne stolpič iz kamnov.«