V tem delu Slovenije se rojevajo novi travniki

V Budincih in Pertoči na Goričkem so začeli vzpostavljati nova travnika, ki bosta združevala značilnosti suhih in ekstenzivnih travnikov – takšnih, kot prevladujejo tudi sicer v okoliški krajini. Javni zavod Krajinski park Goričko je namreč konec lanskega leta odkupil dve njivi v Budincih in eno v Pertoči. Dobili so priložnost, da te površine ponovno preoblikujejo v travnike. Obe njivi v Budincih so tako že zasejali z lokalno semensko mešanico, setev v Pertoči še sledi. Do zdaj so setve izvajali jeseni, tokrat pa jih zanima, kako uspešna je lahko spomladanska.

»Za začetek smo uporabili 47 kilogramov suhe semenske mešanice, a sama setev še ne pomeni, da bo travnik res bogat in raznolik. Pomembno vlogo ima tudi narava. Velik del rastlin se namreč razvije iz banke semen, ki je že prisotna v tleh, ter iz semen, ki jih prinaša veter iz okoliških travnikov. Prav ti naravni procesi bodo sčasoma pomembno dopolnili posejano mešanico in prispevali k razvoju prave travniške pestrosti,« je povedala Monika Matjašec, naravovarstvena svetovalka KP Goričko.

Pred setvijo so morali njivi skrbno pripraviti. Tla so najprej obdelali s krožno brano, da so jih zrahljali, poravnali in pripravili na sprejem drobnih semen. Nato so enakomerno posejali semensko mešanico, semena rahlo vdelali v tla in površino še povaljali. Zdaj se začenja najpomembnejši del – postopna preobrazba njiv v travnik. Ob ustreznem upravljanju se bo razvila raznolika travniška združba, ki bo pomembna tako za naravo kot za krajino. »Z vzpostavljanjem travnikov iz lokalnih semen ohranjamo tudi značilno podobo krajine in gensko pestrost rastlin. Pomemben del skrbi za travnik je tudi košnja. Priporočljivo je, da prvo opravimo šele, ko večina rastlin odcveti in razvije semena. Tako omogočimo njihovo naravno razmnoževanje in hkrati ohranimo vire hrane za opraševalce. Pri tem ne smemo pozabiti niti na kmetijsko rabo. Kmetje za rejo živali potrebujejo kakovostno krmo, zato je pomembno iskanje ravnovesja med pridelavo in ohranjanjem narave. Dobra praksa je, da del travnika vedno ostane nepokošen ali da se košnja izvaja postopno. Tako živalim zagotovimo varno zatočišče, rastlinam pa omogočimo, da zaključijo svoj življenjski krog,« je še dodala Monika Matjašec.